Resveratrol: molekula prihodnosti ali čudežni antioksidant?
Datum objave: 22. 02. 2018

​Strokovnjaki, zbrani na okrogli mizi, ki se je odvijala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, so razpravljali o antioksidantu resveratrolu kot o "molekuli prihodnosti ali čudežnem antioksidantu". Okrogla miza o resveratrolu in njegovih učinkih na človeško telo je bila organizirana na osnovi uspešnega zaključka raziskovalnega projekta po kreativni poti do znanja z nazivom »Resveratrol: Ekstrakcijske metode, antioksidativno delovanje in antikarcinogeni učinki«, pod vodstvom prodekana prof. dr. Urbana Brena.



670x420_Znanost__IMG_3861_hires.jpeg1.jpeg 

Foto: Blaž Kondža


Med zbranimi strokovnjaki so bili prof. dr. Urban Bren, doc. dr. Maša Knez Hrnčič in študentki Maja Gračnar in Katarina Kores, s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, ki so predstavili rezultate izvedene raziskave. Na dogodku so sodelovali še prof. dr. Samo Kreft s Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani ter lekarnar Janez Erčulj, mag. farm., iz Lekarne pri Kranjskem Orlu.


670x420_Znanost__IMG_3859_hires.jpeg0.jpeg

Foto: Blaž Kondža

Kaj je resveratrol?

Gre za eno od številnih polifenolnih spojin, ki jih lahko najdemo v rastlinskem svetu. V največji količini se nahaja v:

  • japonskem dresniku,

  • grozdnih lupinah,

  • borovnicah,

  • goji jagodah,

  • robidnicah,

  • smrekovih iglicah,

  • evkaliptovih listih,

  • jabolkih ter

  • drugem sadju in zelenjavi. ​


sz5_Znanost__IMG_20170328_10444_hires.jpeg2.jpeg


Po besedah prof. dr. Brena je t.i. francoski paradoks vzbudil zanimanje znanstvenikov, da so pričeli resveratrolu posvečati več raziskovalne pozornosti. Pri francoskem paradoksu gre namreč za to, da Francozi užijejo precejšnje količine mastne hrane (npr. francoskih sirov), a imajo kot narod manj težav s srčno-žilnimi boleznimi kot nekateri drugi narodi, katerih hrana ni tako mastna. Znanstveniki so namreč ugotovili, da lahko ta pozitivni učinek pripišemo prav resveratrolu, ki se nahaja v rdečem vinu, ki ga Francozi pri kosilu in večerji  redno uživajo.


Vir: Delo

 Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor | +386 2 23 55 280 | rektorat@um.si | Davčna številka: SI 71674705 | Piškotki | Prijava