18. Dnevi varstvoslovja
Datum objave: 9. 06. 2017

Na otvoritvi 18. Dnevov varstvoslovja, ki jih organizira Fakulteta za varnostne vede, so udeležence nagovorili dekan FVV UM izr. prof. dr. Andrej Sotlar, rektor UM prof. dr. Igor Tičar, župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec in državni sekretar dr. Erik Kopač, svetovalec predsednika Vlade RS za nacionalno varnost. Letos je konferenca potekala v Mariboru. Kot je zapisal letošnji vodja organizacijskega odbora prof. dr. Benjamin Flander,  z Dnevi varstvoslovja 2017 pišejo novo poglavje znanstveno-strokovnih srečevanj. Konference se je udeležilo 300 udeležencev in gostov. Sekcije, okrogle mize in druge dogodke v programu 18. dnevov varstvoslovja je spremljalo in sooblikovalo prek 240 udeležencev. Nastopilo je več kot 100 govorcev in govornic. Bolj kot množičnost razveseljuje vsebina konference, ki je naslovila zajeten nabor problemov nacionalno varnostnega sistema, kazenskega pravosodja in drugih področij varstvoslovnega raziskovanja. Dnevi varstvoslovja so postali osrednja znanstveno-strokovno konferenca na področju varnosti v Sloveniji.


Na 18. dnevih varstvoslovja v Mariboru so sodelovali tako znanstveniki in strokovnjaki iz državnih institucij kot iz gospodarstva, lokalnih skupnosti in civilne družbe. Potekalo je kar enajst tematskih sekci in na sedmih okroglih miz. Prispevki so bili z  obsežnega nabora vprašanj nacionalno varnostnega sistema, kazenskega pravosodja in drugih področij varstvoslovnega raziskovanja. Razprava na plenarni okrogli mizi je bila posvečena vzrokom, posledicam in pristopom k reševanju migracijske problematike, v sekcijah in na tematskih okroglih mizah pa je beseda med drugim tekla o odprtih vprašanjih sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih mirovnih operacijah, dilemah in izzivih pri vzpostavljanju probacijske službe, nevarnem delovnem mestu in poklicnih tveganjih v policiji in zdravstvu ter aktualnih vprašanjih in izzivih na področjih informacijske varnosti, policijskega dela v skupnosti, kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti.


Med izjemno zanimivimi temami in okroglimi mizami naj omenimo aktualni tematski sklop o Kompleksnosti migracij, vzrokih in posledicah, ki ga je vodil prof. dr. Andrej Sotlar skupaj z razpravljavci: Marino Lukšič Hacin, Boštjanom Šeficem in  Alešem Bučarjem Ručman.  Kot so poudarili, migracije niso nekaj novega ali celo patološkega. So sopotnik razvoja človeške civilizacije, so izrazito večplasten pojav z različnimi vzroki in posledicami ter prav takšnimi pristopi držav, mednarodnih organizacij in civilne družbe. Na plečih migrantov se dostikrat lomijo kopja tako politike, kot stroke in javnosti. Odvisno pač od tega ali na njih gledajo s političnega, (narodno)gospodarskega, humanitarnega, varnostnega ali kakšnega drugega zornega kota. Politično izkoriščanje strahu pred neznanim in tujim, podkrepljeno s specifičnim medijskim poročanjem in drugimi dejavniki, ki vplivajo na kreiranje javnega diskurza, pogosto vodi v strukturno in direktno nasilje nad migranti in njihovimi potomci ter stigmatizacijo in generalizacijo krivde za posamezna dejanja na celotne etnične in narodnostne skupine. Posledično je v družbeno politični praksi (pre)malo pristopov, ki bi bili sposobni ali pripravljeni to večplastnost pojava nagovoriti celostno in na način, ki ne razdvaja lokalnega prebivalstva in priseljencev. Okrogla miza je bila vsebinsko razdeljena na tri dele. V prvem so razpravljavci poskušali razgrniti družbeno-zgodovinski in globalni kontekst migracij. Sledila je analiza migracijskega dogajanja in naslavljanja tega pojava v Sloveniji, regiji in EU v zadnjih letih, kjer so poskušali ugotoviti, kaj vse smo se ob tem naučili (»lessons learned«) z namero, da pozitivne prakse nadgradimo in jih uporabimo v prihodnje, hkrati pa ne pozabimo opozoriti na negativne pristope in napake, ki jih ne velja ponavljali. V tretjem delu okrogle mize so se razpravljavci na podlagi identifikacije trenutnega stanja migracijskih gibanj zazrli v prihodnost. Pri tem so se dotaknili aktualnih vprašanj tako na ravni EU (npr. skupna politika in ukrepi, izpolnjevanje dolžnosti solidarnosti do izpostavljenih držav, porazdelitev obveznosti med članicami EU ipd.), kot na nacionalni ravni.

 

To je bila seveda le ena izmed številnih zanimivih in aktualnih tem, ki so jih obravnavali letošnji 18. Dnevi varstvoslovja.


V okviru konference je Detektivska zbornica Republike Slovenije organizirala 1. slovenske dneve detektivske dejavnosti, v sodelovanju z MORS in Vojaškim muzejem Slovenske vojske pa je bila v prostorih Hotela City organizirana tudi fotografska razstava v obeležite 20. obletnice sodelovanja Slovenije v mednarodnih mirovnih operacijah in misijah.




 Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor | +386 2 23 55 280 | rektorat@um.si | Davčna številka: SI 71674705 | Prijava