Izr. prof. dr. Igor Sapač in doc. dr. Franci Lazarini sta prejela Plečnikovo medaljo za strokovno publicistiko
Datum objave: 20. 04. 2016

Med prejemniki Plečnikovih odličij za leto 2016, ki veljajo za najvišja slovenska priznanja za arhitekturno prakso in teorijo, sta tudi predstavnika Univerze v Mariboru, izr. prof. dr. Igor SAPAČ (Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo) in doc. dr. Franci LAZARINI (Filozofska fakulteta). Plečnikovo medaljo za prispevek s področja strokovne publicistike sta prejela za znanstveno monografijo »Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem«. ​


Iskrene čestitke! ​


2016-04-18plecnik2016-sapac-lazarini.jpg


Monografijo sta v letu 2015 izdala Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana ter Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Njen glavni avtor in urednik je izr. prof. dr. Igor Sapač, Katedra za arhitekturo, Oddelek za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Soavtor je doc. dr. Franci Lazarini, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.


Delo obsega 736 strani velikega formata 24 × 30 cm in vključuje okoli 2000 ilustracij. Predgovor h knjigi je napisal Matevž Čelik. Za oblikovanje je poskrbel Primož Pislak iz Studia LUKS.


Monografija je zaključila izjemno obsežni in zahtevni osem let trajajoči znanstveno-raziskovalno-prezentacijski projekt, katerega del je bila tudi istoimenska razstava v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, postavljena med novembrom 2013 in marcem 2014. V monografiji so poleg uvodnih študij, obsežnega abecednega kataloga stavb, slovenskega opusa 68 najpomembnejših arhitektov in inženirjev ter seznama literature v 22 poglavjih sistematično predstavljene vse značilne stavbne zvrsti arhitekture 19. stoletja na Slovenskem. Abecedni katalog pomembnejših arhitekturnih stvaritev obravnavanega obdobja na 316 straneh z opisi, fotografijami in citirano literaturo posamično predstavlja 2944 stavb na ozemlju Slovenije. Monografija zajema tudi arhitekturno produkcijo v slovenskem zamejstvu v Avstriji in Italiji v obravnavanem obdobju, kjer je bila ob izidu deležna zaslužene pozornosti. Prav tako je bila monografija deležna pozitivnih kritik v dnevnem časopisju in strokovni periodiki (Večer, Piranesi).


​Kakor ugotavlja recenzent dr. Damjan Prelovšek, predstavlja monografija doslej daleč najbolj popolni pregled tega, kar so ustvarili naši predniki v času, ki se hitro oddaljuje in o katerem je vladalo mnenje, da ni rodil nič enakovrednega starejšim stoletjem. Po besedah Matevža Čelika je 19. stoletje »ključno za razumevanje produkcije modernega prostora, sistemov načrtovanja, uvajanja novih tehnologij, pa tudi vloge znanja pri formiranju arhitekturnega in inženirskega poklica. Vse radikalne spremembe, ki jih je prinesla arhitektura 20. stoletja, so se pravzaprav pričele v 19. stoletju.«


arhite.png

Monografija ni le zapolnila velike, na predsodkih temelječe znanstvenoraziskovalne vrzeli v preučevanju arhitekturne produkcije 19. stoletja na Slovenskem, temveč je poskrbela za dosleden,  nepristranski uvid vanjo in s tem upravičeno prevrednotila njen izjemni pomen. Kot ključno znanstveno raziskovalno delo prvič omogoča sistematično dokumentiranje, evidentiranje, proučevanje, vrednotenje in varovanje arhitekturne zapuščine 19. stoletja, obenem pa predstavlja  trdno motivacijsko platformo za nadaljnje arhitekturne rabe in raziskave tega obdobja. 

 

Iz predgovora h knjigi avtorja Matevža Čelika, direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje:

Čas 19. stoletja je neizbrisno zaznamoval slovenski prostor z obsežnim naborom gradenj in zgradb, ki so jih narekovale industrijska revolucija, preobrazba družbe iz fevdalne v kapitalistično, krepitev nacionalne zavesti in nova kulturna reprezentacija skozi arhitekturo. Obenem je 19. stoletje ključno za razumevanje produkcije modernega prostora, sistemov načrtovanja, uvajanja novih tehnologij, pa tudi vloge znanja pri formiranju arhitekturnega in inženirskega poklica. Vse radikalne spremembe, ki jih je prinesla arhitektura 20. stoletja, so se pravzaprav pričele v 19. stoletju.


Obsežna raziskava v tej knjigi prikazuje, kako so arhitekti v 19. stoletju obstoječe stavbne tipologije zgradb dopolnili z raznoliko vrsto novih, ki segajo od šolskih poslopij, gledališč in turističnih objektov do železniških kolodvorov, bolnišnic, zaporov, vojašnic in novih javnih prostorov. Katalog prinaša zajeten popis zgradb 19. stoletja po vsem slovenskem ozemlju; upamo, da bo to delo v pomoč pri prihodnjih raziskavah in bo pripomoglo k boljšemu varovanju stavbne dediščine tega zanimivega stoletja.


Iz recenzije avtorja dr. Damjana Prelovška:

Monografija Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem predstavlja doslej daleč najbolj popolni pregled tega, kar so ustvarili naši predniki v času, ki se hitro oddaljuje in o katerem so nekoč mislili, da ni rodil nič enakovrednega starejšim stoletjem.


Monografija prinaša obilico znanega in neznanega gradiva, ki nas sili k opustitvi stereotipnih pogledov na umetnost predpreteklega stoletja in nam odpira oči za nove vrednote arhitekturnega ustvarjanja. V tem oziru gotovo pomeni najpomembnejši prispevek k arhitekturni zgodovini na Slovenskem v zadnjih letih. Neprecenljiva pa je tudi za ocenjevanje kakovosti na področju stavbne umetnosti, saj so praviloma prav spomeniki tega časa še vedno zapostavljeni in zato prepogosto žrtev gradbenih špekulacij.


Največja zasluga za tako podrobno predstavitev arhitekture 19. stoletja gre dr. Igorju Sapaču, ki je nekaj let intenzivno zbiral gradivo po vsej Sloveniji. Tipološko ga je razvrstil v kar dvaindvajset enot, od katerih ima vsaka lastne simbolne in tehnične značilnosti. Ne pomnim, da bi en sam raziskovalec kdaj sestavil tako obširen katalog kulturnih spomenikov neke dobe na celotnem slovenskem ozemlju. Njegovi uvodni prispevki k posameznim poglavjem se odlikujejo tudi s temeljitim poznavanjem dogajanja drugod po Evropi in upoštevanjem vse relevantne literature.


S pomočjo obeh avtorjev smo prejeli dolgo pričakovano temeljno delo, kakršnih v humanistični znanosti dandanes skoraj nismo več vajeni.

 

Iz recenzije avtorja dr. Ivana Stoparja:

S svojo celostno, kompleksno obravnavo arhitekture 19. stoletja Slovenije in upoštevanjem njenega narodnostnega zaledja na Tržaškem in Goriškem v Italiji in na Koroškem in Štajerskem v Avstriji, je knjiga Igorja Sapača in Francija Lazarinija dosežek, ki presega vsa naša pričakovanja. Zanimiva bo tako ne le za strokovnjake, ampak tudi za širšo, za našo kulturno dediščino zainteresirano javnost…imamo pred seboj delo, ki zaokroža naše vedenje o arhitekturni ustvarjalnosti na naših tleh v vseh preteklih zgodovinskih obdobjih, odlično delo, kakršno smo doslej še kako pogrešali.

 Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor | +386 2 23 55 280 | rektorat@um.si | Davčna številka: SI 71674705 | Prijava