Univerza v Mariboru pristopila k Deklaraciji o vrednotenju raziskovalnega dela
Datum objave: 20. 06. 2019

Senat Univerze v Mariboru je potrdil pristop Univerze v Mariboru k Deklaraciji o vrednotenju raziskovalnega dela (DORA) iz leta 2013. Tako je Univerza v Mariboru prva slovenska raziskovalna institucija, ki bo pristopila k tej globalni pobudi za izboljšanje načinov vrednotenja raziskovalnega dela in ustrezno dopolnitev bibliometričnega vrednotenja s kvalitativno presojo.

 

Deklaracijo je na srečanju leta 2012 v San Franciscu razvilo Ameriško društvo za celično biologijo in je bila objavljena 2013. Do danes je prerasla v globalno pobudo, ki zajema vsa raziskovalna področja in naslavlja vse ključne deležnike, vključno s financerji, založbami, profesionalnimi združenji, institucijami in raziskovalci. DORA izpostavlja potrebo po izboljšanju načinov, kako se vrednotijo znanstvene objave in podaja različna priporočila v tej smeri.

 

Poglavitna prizadevanja iz deklaracije zajemajo:

 

  • potrebo po odpravi uporabe faktorja vpliva revije pri sprejemanju odločitev o financiranju raziskav, zaposlovanju in napredovanju posameznika;
  • potrebo po vsebinski oceni kakovosti raziskav, ne pa na osnovi revije, v kateri je bila raziskava objavljena in
  • potrebo po preučitvi novih kazalcev pomembnosti in vplivnosti raziskovalnega dela za družbo in njegove odmevnosti, upoštevajoč priložnosti spletnega objavljanja raziskav (zaradi česar niso več tako smiselne omejitve števila besed, znakov, števila citiranih del).

 

Prav tako je Senat UM potrdil zavezanost Univerze v Mariboru z načeli Leidenskega manifesta o odgovorni rabi metrike, ki je bil objavljen v Reviji Nature, 23. 4. 2015. Leidenski manifest je poleg DORE druga zelo odmevna mednarodna pobuda za izboljšavo kakovosti raziskovalnega dela.

 

Načela glede vrednotenja raziskovalnega dela iz Leidenskega manifesta so v skrčeni obliki naslednja:

 

1. Kvantitativno vrednotenje naj podpira kvalitativno vrednotenje raziskovalnih institucij in skupin raziskovalcev s strani strokovnjakov.

 

2. Raziskovalna uspešnost naj se ocenjuje v luči raziskovalnih ciljev institucije, skupine ali raziskovalca.

 

3. Varovati je potrebno odličnost v lokalno pomembnih raziskavah.

 

4. Podatke in analitične procese je potrebno hraniti na odprt, pregleden in enostaven način.

 

5. Tisti, ki se jih ocenjuje, morajo imeti pravico preveriti podatke in analize podatkov.

 

6. Upoštevati je potrebno razlike med vedami pri načinu objav in praksah citiranja.

 

7. Ocena individualnih raziskovalcev mora temeljiti na kvalitativni oceni njihovega raziskovalnega dela.

 

8. Izogibati se je potrebno neustreznim konkretizacijam in lažnim preciziranjem.

 

9. Upoštevati je potrebno sistemske učinke ocenjevanja in različnih kazalnikov.

 

10. Kazalnike raziskovalnega dela je potrebno redno pregledovati in posodabljati.

 

S podporo načelom iz Leidenskega manifesta ter s podpisom Deklaracije iz San Francisca bi Univerza v Mariboru pokazala svojo zavezo k odgovorni rabi metrike pri ocenjevanju raziskovalnega dela, razumevanju razlik med vedami, kar zadeva bibliometrične analize, ter željo nasloviti težave, do katerih lahko privede bibliometrično ocenjevanje znanstvenega dela, ki ni podprto z ustrezno kakovostno oceno.

 

Čisti bibliometrični sistem raziskovalce usmerja v razmišljanje o tem, kako sistem vrednotenja obrniti sebi v prid, namesto o tem, kako preko raziskovalnega dela prispevati k razvoju družbe. Sporne raziskovalne prakse so se razširile, ker veliko raziskovalnih organizacij o napredovanjih in financiranju raziskovalnega dela ne odloča na podlagi vsebinske presoje dela kandidata, ampak zgolj na podlagi bibliometričnih kazalcev. Takšna praksa raziskovalce usmerja v objave zaradi samih objav, objav tehnikov v družboslovnih revijah, družboslovcev v humanističnih revijah, v objave v predatorskih revijah (v smislu nekvalitetnih revij, ki za plačilo objavijo tudi članke, ki jih ustvari sam računalniški program, kot tudi v smislu podpiranja poslovnega modela, ki pomeni odtekanje javnih raziskovalnih sredstev v zasebne žepe), opuščanje pisanja knjig na področjih, kjer knjige veljajo za najbolj pomemben rezultat raziskovalnega dela, drobljenje objav na najmanjšo še objavljivo enoto (salami slicing), plagiati, karteli za citiranje, vsiljena soavtorstva (nadrejenih), gostujoča soavtorstva (kot usluga), soavtorstva brez vednosti (priznanega) soavtorja, nepripravljenost na sodelovanje s soavtorji na področjih, kjer so soavtorstva običajna, če je upoštevano zgolj prvo avtorstvo, oziroma naraščanje števila soavtorjev na področjih, kjer soavtorstva niso običajna, pa je soavtorstvo enakovredno samostojnemu avtorstvu, manipuliranje z rezultati raziskav, da bi dosegli odmevno objavo itd.

​ 


 Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor | +386 2 23 55 280 | rektorat@um.si | Davčna številka: SI 71674705 | Piškotki | Prijava