Pogosto zastavljena vprašanja - FAQ

expand  Akreditacija inštitucij, študijskih programov, dislociranih enot in sprememb
Kako pripraviti vlogo za akreditacijo ter vlogo za ponovno akreditacijo študijskega programa?

Vloga za akreditacijo novega oz. vloga za ponovno akreditacijo študijskega programa se pripravi v skladu z navodili iz Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, in sicer ob upoštevanju Meril za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev, Meril za prehode med študijskimi programi, Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS.

 
Skladno z istimi merili se pripravi tudi vloga za akreditacijo novega visokošolskega zavoda ali dislocirane enote.

Kaj so spremembe študijskega programa?

Univerza obvezne sestavine študijskih programov spreminja sama, imenujemo jih spremembe študijskih programov.

 
O spremembah obveznih sestavin študijskih programov mora univerza v 30 dneh od njihovega sprejema seznaniti NAKVIS na način, kot je dogovorjeno v Merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov.

Članice same na svojih senatih potrjujejo spremembe učnih načrtov (literatura, načini ocenjevanja, metode poučevanja, reference) in o tem obvestijo univerzo. 

Na kakšen način se tvorijo strokovni naslovi na dvopredmetnih študijskih programih, da bo le-to poenoteno na ravni Univerze v Mariboru?

Skladno z Zakonom o strokovnih in znanstvenih mora imeti vsak študijski program svoj strokovni naslov, ki se akreditira skupaj s študijskim programom. Ker gre pri dvopredmetnih študijskih programih dejansko za dva študijska programa, ki se akreditirata vsak posebej, skladno s tem pa tudi strokovni naslovi, je potrebno strokovne naslove tvoriti na tak način, da za vsakega izmed naslovov zapišete »magister« in izpeljavo iz prevladujočega področja, npr. »magister profesor zgodovine in magister profesor geografije«.​

Ali se lahko strokovni naslovi tvorijo po študijskih smereh/usmeritvah?

Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1) določa, da se lahko strokovni naslov tvori tudi po smereh/usmeritvah.


 

"Če strokovnega naslova po visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje ali univerzitetnem študijskem programu prve stopnje ni mogoče smiselno tvoriti v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, se strokovni naslov po visokošolskem oziroma univerzitetnem študijskem programu tvori tako, da se uporabi beseda diplomant oziroma diplomantka študijske usmeritve in kratica (VS) ali (UN)."


 

"Če strokovnega naslova po magistrskem študijskem programu druge stopnje ni mogoče smiselno tvoriti v skladu s prejšnjim odstavkom, se strokovni naslov po magistrskem študijskem programu druge stopnje tvori tako, da se uporabi beseda magister oziroma magistrica študijske usmeritve​."​

expand  Delovanje strokovne službe za izobraževanje
expand  Doktorske teme in promocija doktorjev znanosti
Kaj mora vsebovati prijava teme doktorske disertacije?
Kandidatova prijava teme doktorske disertacije mora vsebovati:
  • kandidatove biografske podatke,
  • predlog teme,
  • predlog mentorja,
  • soglasje mentorja,
  • dispozicijo doktorske disertacije,
  • praviloma znanstveno in strokovno bibliografijo z izpisom iz sistema COBISS,
  • dokazila, če so s študijskim programom določeni pogoji za potrditev teme doktorske disertacije in članica ne razpolaga z dokazili o izpolnjevanju teh pogojev.
Kdo je lahko mentor kandidatu, ki prijavlja doktorsko disertacijo?

Mentor kandidatu za pridobitev doktorata znanosti je lahko visokošolski učitelj v nazivu docent, izredni profesor, redni profesor in zaslužni profesor, če je znanstveno aktiven na področju z disertacijo povezane discipline. Mentor mora biti zaposlen ali v pogodbenem razmerju na Univerzi v Mariboru. V utemeljenem primeru lahko mentorja, ki ni zaposlen ali v pogodbenem razmerju na Univerzi v Mariboru na predlog senata članice odobri Senat univerze.

Posamezni mentor je hkrati lahko mentor največ 5 doktorandom. Za mentorstvo šteje na Senatu UM potrjena doktorska tema. Število mentorstev preverja referat članice. Vsa določila za mentorja veljajo tudi za morebitnega somentorja oziroma somentorje.

Kateri dokumenti so potrebni za promocijo doktorjev znanosti?
Za promocijo doktorjev znanosti so potrebni naslednji dokumenti v tiskani in elektronski verziji (doc format):

  • osnutek diplome,
  • osnutek priloge k diplomi (slovensko-angleška predloga),
  • podatki o doktorandu (datum rojstva, naslov, e-naslov, datum zagovora doktorske disertacije),
  • podatki o mentorju (naslov, e-naslov),
  • potrdilo dekana, da kandidat izpolnjuje določila 157. člena Statuta UM in dopis dekana, da ga predlaga za promocijo,
  • govor mentorja oz. poročevalca na promociji.
Najprej je potrebno posredovati potrdilo in dopis dekana, da doktorand izpolnjuje pogoje za promocijo ter osnutek diplome.

Kdo je lahko poročevalec na seji Komisije za podiplomski študij UM?

Poročevalec na seji KPŠ UM je lahko mentor ali drug član komisije za oceno doktorske teme. Poročevalec v skladu z »Obrazcem za predstavitev teme doktorske disertacije« na kratko (dve minuti) predstavi mnenje komisije za oceno doktorske teme, cilje in teze, aktualnost in izvirnost teme, predvidene metode raziskovanja, pričakovani samostojni in izvirni znanstveni prispevek kandidata, reference kandidata, ki so pomembne za uspešen zaključek študija ter podatke o raziskovalni aktivnosti mentorja v zadnjih petih letih.​

Kdaj lahko kandidat začne uporabljati naziv dr. znanosti?

Vse pravice, povezane s pridobitvijo naziva doktor znanosti, pričnejo teči z dnem promocije kandidata. ​

expand  Financiranje
expand  Izbirnost
Ali lahko študent skladno z Merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS v obsegu 10 ECTS zamenja z drugim predmetov, ki vsebinsko ne ustreza stroki?

Študent lahko povsem prosto izbira zgolj prosto izbirne predmete in izbirne predmete, ki so z nabora njegovih izbirnih predmetov (nabor je lahko s študijskim programom razširjen tudi na obvezne predmete drugih programov članice ali tudi drugih članic), medtem ko mu mora izbiro izven teh kategorij nekdo potrditi. V primeru medfakultetne izbirnosti so to koordinatorji ECTS. Z Navodili o izvajanju izbirnosti na UM je določeno, da je način izvedbe izbire predmetov znotraj fakultete in potrditev izbire, kadar je le-ta predvidena s študijskim programom, v pristojnosti posamezne fakultete. Lahko se torej odločite, da izbirnost potrjujejo ECTS koordinatorji ali predstojniki.

 

Ne toliko z vidika kompetenc, pa vendar, mora oseba, ki odobri izbirnost, preveriti tudi, če:

 

- izbrani predmet (npr. obseg kreditnih točk) ustreza obsegu izbirnosti, kakor jo omogoča študijski program, v katerega je vpisan študent, 

 

-  študent izpolnjuje morebitne dodatne pogoje za izbrani predmet (če so za posamezne predmete določeni posebni pogoji glede predznanja), 

 

- ne gre za predmet, ki je po vsebinah in ciljih v večji meri enak predmetu, ki ga ima študent v svojem predmetniku ali ga je predhodno že izbral, 

 

-  število prijav za posamezen predmet presega skupno število razpisanih mest za ta predmet.​

expand  Izdelava diplomskega dela v tujem jeziku
expand  Izpitni red
Kolikokrat lahko študent opravlja izpit, če je k izpitu že pristopil, študija pa ni redno nadaljeval, kar pomeni, da bodo zanj v višjih letnikih veljala spremenjena določila Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM?

V drugem odstavku 16. člena Sprememb in dopolnitev Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM je navedeno, da se spremembe 2. in 3. odstavka 11. člena in 15. člena pravilnika začnejo uporabljati v študijskem letu 2012/2013 za študente, ki bodo takrat prvič vpisani v 1. letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija. Za vse študente, ki se bodo v študijskem letu 2012/2013 prvič vpisali v 1. letnik na posamezen študijski program, velja omenjeni pravilnik na način, da bodo lahko opravljali izpit pri posamezni učni enoti največ šestkrat.

 

Isti člen za ponovno vpisane v 1. letnik v študijskem letu 2012/2013 določa, da zanje začnejo omenjene spremembe pravilnika veljati od takrat, ko bodo napredovali v višji letnik. Izpite višjih letnikov bodo skladno s tem lahko opravljali skupno največ šestkrat, ter obvezno pred izpitno komisijo 4. in vsak naslednji izpit. Za študente, za katere bodo zaradi ponavljanja ali prekinitve študija spremembe 2. in 3. odstavka 11. člena in 15. člena začele veljati v višjih letnikih študija in bodo imeli takrat neopravljene obveznosti nižjih letnikov, za te obveznosti nižjih letnikov velja, da lahko pri le-teh še naprej opravljajo izpit pri posamezni učni enoti skupno največ osem krat, kot je to veljalo pred spremembo pravilnika.

 

Študent ima v času študija možnost pristopiti k izpitu le tolikokrat, kot je določeno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru. V primeru ponavljanja letnika se štetje števila pristopov k izpitu nadaljuje od zadnjega pristopa. Če študent ponavlja letnik, to ne pomeni, da začne štetje pristopov k izpitu z ničle.

Primer: Študent je že trikrat pristopil k izpitu. Ker je bil pri študiju neuspešen, je letnik ponavljal. Ob ponovni prijavi k opravljanju istega izpita se mu šteje četrti in ne prvi pristop k izpitu. ​​​

Tolmačenje 39. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (neuradno prečiščeno besedilo − NPB1)

Pravilnik v prehodnih in končnih določbah sprememb in dopolnitev Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru z dne 31. 1. 2012 pravi:

 

»39. člen

(1) Dopolnitve pravilnika začnejo veljati petnajst dni po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.

(2) Spremembe 2. in 3. odstavka 11. člena in 15. člena pravilnika se začnejo uporabljati v študijskem letu 2012/2013 za študente, ki bodo takrat prvič vpisani v 1. letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija, za ponovno vpisane v 1. letnik v tem študijskem letu pa od takrat, ko bodo napredovali v višji letnik.

(3) Za študente, ki so ob začetku veljave teh dopolnitev pravilnika že prijavljeni na izpit, določila dopolnitev pravilnika za to prijavo ne veljajo, razen če so za študenta ugodnejša.«

 

Spremembe pravilnika so se začele uporabljati v študijskem letu 2012/13 za generacijo študentov, ki je bila takrat prvič vpisana v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija. Navedeno pomeni, da ta generacija študentov lahko posamezen izpit opravlja skupno največ šestkrat in da pred izpitno komisijo opravlja izpite ali ponavlja izpite z namenom zvišanja ocene na pisno zahtevo študenta ali nosilca učne enote ter obvezno 4. in vsak naslednji izpit. V primeru, da študent iz te generacije tudi v šestem možnem opravljanju ne opravi posameznega izpita, se ga izpiše iz študijskega programa, po katerem je doslej študiral.

 

Za študente, ki so bili v študijskem letu 2012/13 vpisani v višjih letnikih (prvič ali ponovno) in bodo redno napredovali, se uporabljajo določila starega pravilnika, ki so za te študente veljala ob vpisu. Za vse te študente veljajo stara določila tako glede števila vseh možnih pristopov k izpitu kot za obvezno opravljanje izpita pred izpitno komisijo.

 

Za kandidate, ki niso ali ne bodo redno napredovali (za ponovno vpisane študente in za kandidate brez statusa študenta) spremembe začnejo veljati:

          ob vpisu v višji letnik, vendar samo v primeru, če jih v študijskem letu, v katerem se vpišejo v višji letnik, dohiti generacija, ki je bila v študijskem letu 2012/13 prvič vpisana v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija in s katero so se spremembe začele postopno uvajati.

 

Tabela: Primer uporabe določil novega pravilnika za vpisane generacije po študijskih letih

 

2012/13

2013/14

2014/15

2015/16

2016/17

2017/18

1. letnik

1. letnik

1. letnik

1. letnik

1. letnik

1. letnik

2. letnik

2. letnik

2. letnik

2. letnik

2. letnik

2. letnik

3. letnik

3. letnik

3. letnik

3. letnik

3. letnik

3. letnik

4. letnik

4. letnik

4. letnik

4. letnik

4. letnik

4. letnik

5. letnik

5. letnik

5. letnik

5. letnik

5. letnik

5. letnik

6. letnik

6. letnik

6. letnik

6. letnik

6. letnik

6. letnik

 

Legenda:

Spremembe (skupno največ šest pristopov k posameznemu izpitu ter obvezno 4. in vsak naslednji izpit pred komisijo) veljajo za prvič vpisano generacijo študentov v posamezni letnik dodiplomskega in podiplomskega študija.

Spremembe za prvič vpisano generacijo študentov v posamezni letnik dodiplomskega in podiplomskega študija še ne veljajo (ostaja skupno največ 8 pristopov k posameznemu izpitu ter obvezno 6. in vsak naslednji izpit pred komisijo).

 

Tabelarični prikaz velja za vse stopnje in vrste študija. Kot je razvidno iz zgornjega prikaza, veljajo npr. v študijskem letu 2013/14 določila pravilnika za generacijo študentov, vpisanih v prvi in drugi letnik dodiplomskega in podiplomskega študija ter za študente, ki so v prejšnjem študijskem letu ponavljali prvi letnik ali so bili osebe brez statusa študenta, v letošnjem študijskem letu pa so vpisani v drugi letnik. Prav tako spremembe veljajo za študente, ki so v študijskem letu 2013/14 vpisani v drugi letnik po merilih za prehode in so se s tem priključili generaciji, prvič vpisanih v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija v študijskem letu 2012/13. Za študente, ki v študijskem letu 2013/14 ponavljajo 2. letnik, bodo spremembe začele veljati takrat, ko bodo napredovali v višji letnik. Za študente, vpisane v višje letnike, spremembe še ne veljajo, ne glede na to, ali so študenti v višji letnik napredovali redno ali ne. Za te študente veljajo stara določila, ki so veljala ob vpisu (pred študijskim letom 2012/13), vendar le do takrat, ko oz. če jih bo pri vpisu v višji letnik dohitela generacija študentov, prvič vpisanih v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija v študijskem letu 2012/13.

 

Za študente, za katere bodo zaradi ponavljanja ali prekinitve študija spremembe začele veljati v višjih letnikih študija in bodo imeli takrat neopravljene obveznosti nižjih letnikov, za te obveznosti nižjih letnikov do zaključka njihovega študija velja, da bodo lahko pri le-teh še naprej opravljali izpit pri posamezni učni enoti skladno s starimi določili, tj. skupno največ osem krat in obvezno šesto in nadaljnja opravljanja izpita pred izpitno komisijo, kot je to veljalo pred spremembo pravilnika.​
Ali je potrebno v primeru, ko profesor ugotovi napako pri vpisovanju ocen, postopati po 33. členu Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM?

V kolikor se profesor ob izpolnjevanju zapisnika zmoti in že ob oddaji zapisnika o izpitu opozori na napačno oceno, za popravek ocene ni potreben pisni nalog dekana in postopanje po 8. odst. 33. člena omenjenega pravilnika. V kolikor bi šlo za ugotovitev napake na podlagi kontrole evidenc, je potrebno ravnati skladno z 8. odst. 33. člena pravilnika, v konkretnem primeru pa je dovolj, da pristojna uradna oseba naredi uradni zaznamek na zapisnik in popravi oceno. O tem pa seveda lahko odloča tudi dekan članice.

 

expand  Kreditni sistem
Ali lahko študent menja izbrani izbirni predmet?
V primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, presežene kvote razpisanih mest pri posameznem predmetu, neustrezno predznanje), lahko študent s soglasjem prodekana ali od njega pooblaščene osebe članice najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta menja izbirni predmet, v nasprotnem primeru pa ne.
expand  Plagiatorstvo
Kolikšen je obseg prekrivanja vsebin, da delo ni avtorsko?

Potrebnega obsega individualnosti v zaključnem delu načeloma ni mogoče kvantitativno določiti, zato naj mentor študenta spodbuja k temu, da je obseg individualnosti besedila primeren glede na temo in vsebino naloge. Mentor je tisti, ki mora presoditi, kolikšen delež individualnega besedila glede na celotno besedilo naloge je potreben in primeren. Obsega individualnega deleža v celotnem besedilu načeloma NI mogoče določiti na splošno.

Katere so oblike plagiatorstva pri zaključnem delu (različne oblike nepravilnega citiranja ali necitiranja)?
  • Študent tuje avtorsko delo v celoti ali del tujega avtorskega dela podpiše s svojim imenom in ga odda kot lastni, izvirni izdelek
  • Študent nepravilno citira tuje avtorsko delo, tako da iz besedila ni jasno razvidno ali gre za citat, ali pa so to študentove lastne, izvirne misli
  • Študent uporabi tuje avtorsko delo ali del tujega avtorskega dela in ga malo spremeni ter ne navede vira, tako da se ustvari vtis, kot da so to študentove lastne, izvirne misli
  • Študent avtorsko delo v tujem jeziku prevede in vključi v lastno besedilo, brez navedbe - citiranja  (pravega) avtorja.

 

expand  Razno
Ali se kandidati na izrednem študiju lahko prepišejo na redni študij, v kolikor fakulteta razpolaga z dovolj razpoložljivimi sredstvi za izvedbo rednega študija?

Določilo Statuta Univerze v Mariboru pravi, da se študent izrednega študija lahko prepiše oz. vpiše v redni študij, če izpolnjuje predpisane pogoje za redni študij in če članica univerze razpolaga z materialnimi pogoji za izvedbo.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport tudi študente, ki se prepišejo na redni študij, vendar samo do kvote vpisnih mest v 1. letnik, ki so jo na članici določili ob razpisu.

Ali študentskih izkaznic, izdanih po 1. 8. 2013, ni potrebno več preklicati v Uradnem listu RS?

Iz 13. člena Pravilnika o akademski izkaznici, št. A 1/2013 NP (sprejetem na Senatu UM dne 22.10.2013) izhaja dolžnost študenta, da nemudoma obvestiti referat za študentske zadeve članice, v kolikor izgubi študentsko (akademsko) izkaznico, le-te pa mu ni potrebno več preklicevati v Uradnem listu RS (velja za študentske izkaznice, izdane po 1. 8. 2013).

 

Univerza v Mariboru na podlagi 17. člena vodi in vzdržuje evidenco akademskih izkaznic (med drugim tudi podatek o izgubljeni izkaznici).

 ​
expand  Status študenta in napredovanje v višji letnik
Ali lahko v primeru podaljšanja absolventskega staža po 212. členu Statuta UM in v drugih primerih, kjer ni eksplicitno naveden rok pritožbe navedemo 8 dnevni rok (221. člen splošno navaja 15 dnevni pritožbeni rok)?
Statut je bil v tem delu spremenjen in je sedaj določen 8-dnevni rok. Članica mora v primeru, ko rok pritožbe ni določen v Statutu UM, upoštevati zakonsko dikcijo (ZUP), tj. 15 dnevni rok.
Članica ima diskrecijo samo na področju, kjer ali Statut ali ZUP določata, da organ sam določi rok – npr. dopolnitev vloge.
Kako lahko študij zaključijo kandidati, ki so bili vpisani v javno veljavni študijski program, ki se ne razpisuje več?
Študentje se prijavijo v druge razpisane javno veljavne študijske programe in zaprosijo za priznavanje že opravljenih obveznosti. Študentom se določijo obveznosti, ki jih morajo opraviti, da lahko diplomirajo po novem študijskem programu.
Ali lahko absolvenstko leto koristim tudi po preteku 12 mesecev od zaključka zadnjega semestra?

V skladu z drugo alinejo prvega odstavka 70. člena Zakona o visokem šolstvu status študenta preneha, če študent ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra. To obdobje, t.i. absolventski staž, je torej pravica študenta, ki jo ta koristi tako, da se vpiše v to dodatno leto (absolventa). Če se študent ne vpiše v absolvenstko leto, ne more koristiti pravic študenta, prav tako pa se v absolventsko leto ne more vpisati kasneje. Pravice namreč ni mogoče prenašati oz. je koristiti z zamikom. 

Katere obveznosti študijskega programa mora opraviti študent, ki ponavlja letnik ali pavzira, ko napreduje v višji letnik, med tem časom pa je prišlo do spremembe študijskega programa?

Študentom, ki ponavljajo letnik oz. pavzirajo se skladno s spremenjenim študijskim programom določijo obveznosti, ki veljajo za generacijo študentov, h kateri se je po tem, ko je napredoval v višji letnik, priključil.

Ali se lahko študent po merilih za prehode vpiše na redni študij drugega študijskega programa, če je enkrat že ponavljal določeni študijski program?

Študent, ki je sicer že ponavljal 1. letnik rednega študija, se lahko po merilih za prehode vpiše v 2. (višji) letnik drugega študijskega programa.​

Ali se lahko študent, ki je po zaključku zadnjega letnika oziroma semestra prekinil študij za leto ali več, ponovno vpiše v zadnji letnik kot ponavljalec oz. ali se mu lahko podaljša status študenta zadnjega letnika iz upravičenih razlogov?

​Ob upoštevanju druge alineje prvega odstavka 70. člena Zakona o visokem šolstvu študentu njegov status študenta preneha 12 mesecev po zaključku zadnjega semestra. Zato po prekinitvi študija po zadnjem letniku ne more vpisati ponavljanja zadnjega letnika oziroma se mu tudi ne more podaljšati status študenta v zadnjem letniku. 

expand  Šolnine, ceniki, stroški
Ali država financira študijske programe 3. stopnje?

Država študija na študijskih programih 3. stopnje ne financira. Študenti 3. stopnje pa imajo možnost, da se prijavijo na razpis »Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov«.

expand  Vpis na podiplomski študij
Kakšni so roki za vpisovanje podiplomskih študentov?
Roki za prijavo in vpis v podiplomske študijske programe so vsako leto določeni z razpisnim besedilom za prihodnje študijsko leto. V referatu vsake članice morajo prijave zbirati do roka, ki je določen z razpisom. Kandidate, ki prijavi niso priložili vseh potrebnih prilog, referat po Zakonu o splošnem upravnem postopku pozove, da v določenem roku svojo prijavo dopolnijo. Rok, do katerega morajo kandidati dopolniti prijave, ni določen s strani organov, je odvisen od vsake posamezne članice in mora biti postavljen tako, da na članici lahko izpeljejo vse potrebne postopke. V primeru, da je popolnih prijav več, kot je razpisanih vpisnih mest, morajo na članici pred vpisom izpeljati izbirni postopek, v katerem morajo imeti enake možnosti za razvrščanje (po kriterijih za izbiro ob omejitvi vpisa, ki so določeni s študijskim programom) vsi kandidati, ki so v roku oddali popolne prijave (med te sodijo tudi tisti, ki so bili pozvani za dopolnitve prijave in so jih v roku dopolnili z ustreznimi dokazili) in izpolnjujejo pogoje za vpis, zapisane v razpisnem besedilu.
 
Edini rok, ki ga postavlja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je 30. september, do katerega morajo biti vpisani vsi kandidati, razen tistih, ki se bodo v podiplomske študijske programe vpisovali iz upravičenih razlogov in o katerih bodo odločali pristojni organi na članici (le-ti se vpišejo najkasneje do 30. oktobra).
Ali je kandidate z opravljenim magisterijem mogoče vpisati v doktorske študijske programe tudi po tem, ko se stari študijski programi zaradi uvajanje bolonjskih ne razpisujejo več?
S študijskim letom 2008/2009 se je izteklo razpisovanje obstoječih študijskih programov, kar pa ne pomeni, da se kandidati po opravljenem magisteriju (ali prehodu na doktorski študijski program brez opravljanja magistrske naloge) ne morejo vpisati v 3. letnik obstoječih doktorskih študijskih programov (prijava teme doktorske disertacije). Take kandidate vpisujete v skladu s predvidenimi roki, ali najkasneje do potrditve teme doktorske disertacije.
 
Zadnji rok, ko je še možna prijava teme doktorske disertacije po starih doktorskih študijskih programih, je 30. september 2012, da lahko kandidati študij zaključijo najkasneje do konca študijskega leta 2015/2016. Skladno z 18. členom Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije je tema doktorske disertacije veljavna največ štiri leta, oz. morajo kandidati po preteku tega časa oddati doktorsko disertacijo. Ker se postopek za prijavo teme ne prične na organih Univerze v Mariboru, kjer postopke izpeljemo v dobrem mesecu (oz. največ dveh), je potrebno čas, ko kandidat še lahko prijavi temo doktorske disertacije prilagoditi postopkom, ki tečejo na članici (oblikovanje predloga, sestava komisije za oceno disertacije, obravnava teme in mentorja, imenovanje komisije in potrditev mentorja na senatu članice). Seveda morate ob tem upoštevati še čas, ki ga kandidat potrebuje za zagovor doktorske disertacije.
Ali se lahko v zadnjem roku na vpisna mesta za državljane Republike Slovenije in državljane držav članic Evropske unije prijavijo tudi tujci?

V skladu s prvim in drugim odstavkom 45. člena pravilnika določbe 4. člena Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu veljajo tudi za razpis za vpis v študijske programe druge in tretje stopnje, kar pomeni, da se v zadnjem roku lahko za tujce ponudijo tudi prosta mesta, ki so namenjena državljanom Republike Slovenije in držav članic Evropske unije.

 ​

Ali je možna prijava po roku, določenim z razpisom?

Rok za prijavo na podiplomski študijski program je določen s splošnimi določili razpisa za vpis v podiplomske študijske programe in je objavljen na spletnih straneh univerze. Po zaključenem prijavnem roku prijava v sistem eVŠ NI VEČ MOGOČA.​

Ali je mogoče, da se na študijske programe vpišem tudi v primeru, če še nisem diplomiral?

Zaključek predhodnega študija ni pogoj za prijavo. V prijavnem postopku se kandidati lahko prijavijo, tudi če še niso diplomirali, vendar morajo članici do roka, ki ga le-ta določi interno, dostaviti dokazilo o zaključeni predhodni izobrazbi. Torej: diplomiranje ni pogoj za prijavo, je pa pogoj za vpis!​

Magistriral sem na študijskem programu druge stopnje, vendar se želim ponovno vpisati na študijski program druge stopnje s sorodnega področja. Ali je to mogoče? Ali je mogoče študirati redno?

Prijavite se lahko na vpisna mesta za prvi letnik rednega študija. V kolikor izpolnjujete pogoje za vpis, vam bodo na fakulteti priznali ustrezne obveznosti, ki ste jih opravili na predhodnem študiju, skladno s splošnimi določili razpisa za vpis v podiplomske študijske programe pa upoštevajte tudi, da boste morali študij plačati, saj že imate pridobljeno izobrazbo 2. stopnje, in sicer tudi, če želite študirati redno.​

Zanima me tudi, če so kandidati, ki diplomirajo do prijave v enakovrednem položaju kot kandidati, ki diplomirajo po roku za prijavo.

Rok za prijavo ni enak roku, do katerega morajo kandidati diplomirati, kar pomeni, da lahko ti diplomirajo tudi po roku, določenim z razpisom, vendar najkasneje do roka, ki ga za oddajo dokazil določi članica. Kandidati se v prijavno-vpisnem (tudi kadar na podlagi omejitve vpisa poteka izbirni postopek) postopku obravnavajo enakovredno.

 

Kakšna je razlika med prehodom med študijskimi programi in menjavo študijskega programa?

Kandidat lahko po merilih za prehode prehaja v drugi študijski program takrat, kadar le-ta ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in v katerem se mu lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz trenutnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja.

 

Kadar kandidat ne izpolnjuje zgoraj omenjenih pogojev, ne gre za prehod temveč za menjavo študijskega programa.​ 

​​

​​