Pogosto zastavljena vprašanja - FAQ

expand  Akreditacija inštitucij, študijskih programov, dislociranih enot in sprememb
Kako pripraviti vlogo za akreditacijo ter vlogo za ponovno akreditacijo študijskega programa?

Vloga za akreditacijo novega oz. vloga za ponovno akreditacijo študijskega programa se pripravi v skladu z navodili iz Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, in sicer ob upoštevanju Meril za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev, Meril za prehode med študijskimi programi, Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS.

 
Skladno z istimi merili se pripravi tudi vloga za akreditacijo novega visokošolskega zavoda ali dislocirane enote.

Kaj so spremembe študijskega programa?

Univerza obvezne sestavine študijskih programov spreminja sama, imenujemo jih spremembe študijskih programov.

 
O spremembah obveznih sestavin študijskih programov mora univerza v 30 dneh od njihovega sprejema seznaniti NAKVIS na način, kot je dogovorjeno v Merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov.

Na kakšen način se tvorijo strokovni naslovi na dvopredmetnih študijskih programih, da bo le-to poenoteno na ravni Univerze v Mariboru?

Skladno z Zakonom o strokovnih in znanstvenih mora imeti vsak študijski program svoj strokovni naslov, ki se akreditira skupaj s študijskim programom. Ker gre pri dvopredmetnih študijskih programih dejansko za dva študijska programa, ki se akreditirata vsak posebej, skladno s tem pa tudi strokovni naslovi, je potrebno strokovne naslove tvoriti na tak način, da za vsakega izmed naslovov zapišete »magister« in izpeljavo iz prevladujočega področja, npr. »magister profesor zgodovine in magister profesor geografije«.​

expand  Delovanje strokovne službe za izobraževanje
Kdaj je potrebno strokovni službi posredovati gradivo za seje Komisije za dodiplomski študij in komisije za podiplomski študij Senata Univerze v Mariboru?
Služba za izobraževanje in študijske zadeve pripravlja gradivo za seje Komisije za dodiplomski študij in Komisije za podiplomski študij, ki so predvidoma enkrat mesečno, po potrebi pa tudi večkrat (kot izredna ali korespondenčna seja).
Strokovni sodelavci morajo gradivo za seje pregledati, pripravljavcem gradiva posredovati morebitne pripombe in gradivo objaviti na spletnih straneh, zato morajo članice gradivo strokovni službi posredovati pravočasno, tj. najmanj 10 dni pred sejo za spremembe študijskih programov, študijske programe v zadnjem pregledu in druge tekoče zadeve, za pregled ostalega gradiva strokovna služba potrebuje več časa, zato mora biti gradivo posredovano prej kot v omenjenem roku.
expand  Doktorske teme in promocija doktorjev znanosti
Kakšen je postopek potrditve teme doktorske disertacije?

Postopek potrditve teme doktorske disertacije je naslednji:

  • Kandidat odda popolno vlogo v referat članice.
  • Referat posreduje en izvod vloge predstojniku katedre, drugega potencialnemu mentorju.
  • Katedra izdela mnenje in ga posreduje pristojni komisiji članice.
  • Pristojna komisija članice izdela mnenje in ga posreduje senatu članice.
  • Senat članice imenuje komisijo za oceno teme, ki izdela oceno, oblikuje mnenje, ter vlogo posreduje Komisiji za podiplomski študij UM (v nadaljevanju KPŠ UM).
  • KPŠ UM obravnava poročilo o primernosti teme, znanstveno aktivnost mentorja, mnenje senata članice, izdela mnenje in ga posreduje Senatu UM.
  • Senat UM predlog teme sprejme, zavrne ali vrne članici ali kandidatu v dopolnitev.
  • UM izda kandidatu sklep.
Kako izdelati poizvedbo o izvirnosti in relevantnosti teme?
Poizvedbo o izvirnosti in relevantnosti teme je najbolje izdelati v obliki tabele, iztisov iz različnih baz pa ni potrebno prilagati k dokumentaciji, ki se pošlje na KPŠ UM.
Ali lahko visokošolski učitelj, ki ima že pet potrjenih mentorstev doktorskim kandidatom, somentorstvo doktorskemu kandidatu?

Skladno s 5. odstavkom 139. a člena Statuta Univerze v Mariboru je visokošolski učitelj lahko istočasno mentor največ petim kandidatom za pridobitev doktorata znanosti. Statut UM in ostali akti ne predvidevajo omejitev za somentorje, kar pomeni, da lahko tudi v takem primeru, ko je visokošolski učitelj mentor že petim kandidatom, sprejme še somentorstvo.​

Katero dokumentacijo za prijavo teme je potrebno poslati na KPŠ UM in v kakšni obliki?

Kot gradivo za KPŠ UM je potrebno na UM poslati mnenje komisije za oceno teme doktorske disertacije, iz katere je razvidna poizvedba o izvirnosti in relevantnosti teme, obrazec za mentorja, iz katerega je razvidna njegova znanstvena aktivnost (brez iztisov iz sistema COBISS), obrazec za predstavitev teme doktorske disertacije in mnenje senata članice. Vso dokumentacijo je potrebno oddati v tiskani verziji ter v elektronski verziji v formatih doc ali pdf.​


Ali smejo mentor ali somentorji kot člani uredniških ali drugih odborov sodelovati pri objavi v doktorski disertaciji vsebovanih spoznanj v znanstveni publikaciji kot pogoj za promocijo v doktorja znanosti, če se je ta vpisal na študij pred 2010/11?

Ne glede na to, da v Statutu Univerze v Mariboru (Statut UM-UPB 6) pred študijskim letom 2010/2011 ni bilo specifično navedeno, da mora kandidat v doktorski  disertaciji  vsebovana  spoznanja praviloma  še  pred zagovorom,  najkasneje  pa  pred  promocijo, objaviti v znanstveni  publikaciji, pri kateri mentor ali somentorji ne smejo sodelovati kot člani uredniških ali drugih odborov, zaradi nepristranskosti, objektivnosti ter zagotavljanja enakih pogojev za vse kandidate, mentor ali somentorji pri objavi kandidata ne smejo sodelovati kot člani uredniških ali drugih odborov. Navedena sprememba statuta je bila sprejeta, ker so bili posamezni kandidati, ki so imeli za mentorje urednike revij, v izrazito privilegiranem položaju in bili hkrati nemotivirani za objave v drugih tujih revijah, dostopnih svetovni javnosti.

Spremembe in dopolnitve 157. člena Statuta Univerze v Mariboru, s katerimi je bil dodan bolj ekspliciten zapis pogojev za promocijo na način, da je dodatno poudarjeno preprečevanje konflikta interesov, veljajo od generacije, vpisane od študijskega leta 2010/2011 dalje. Kot vedno pa spremembe veljajo tudi za druge kandidate, ki niso napredovali redno in študij zaključujejo hkrati z generacijo, za katere so spremembe začele veljati. Skladno s 66. členom Zakona o visokem šolstvu imajo študenti pravico do izobraževanja pod enakimi pogoji in da se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu. V primeru, ko kandidat ne napreduje redno, pa zanj veljajo podrobneje zapisani pogoji za promocijo.

Vse pravice, povezane s pridobitvijo naziva doktor znanosti, pričnejo teči z dnem promocije kandidata.​

expand  Financiranje
expand  Izbirnost
Ali lahko študent skladno z Merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS v obsegu 10 ECTS zamenja z drugim predmetov, ki vsebinsko ne ustreza stroki?

Študent lahko povsem prosto izbira zgolj prosto izbirne predmete in izbirne predmete, ki so z nabora njegovih izbirnih predmetov (nabor je lahko s študijskim programom razširjen tudi na obvezne predmete drugih programov članice ali tudi drugih članic), medtem ko mu mora izbiro izven teh kategorij nekdo potrditi. V primeru medfakultetne izbirnosti so to koordinatorji ECTS. Z Navodili o izvajanju izbirnosti na UM je določeno, da je način izvedbe izbire predmetov znotraj fakultete in potrditev izbire, kadar je le-ta predvidena s študijskim programom, v pristojnosti posamezne fakultete. Lahko se torej odločite, da izbirnost potrjujejo ECTS koordinatorji ali predstojniki.

 

Ne toliko z vidika kompetenc, pa vendar, mora oseba, ki odobri izbirnost, preveriti tudi, če:

 

- izbrani predmet (npr. obseg kreditnih točk) ustreza obsegu izbirnosti, kakor jo omogoča študijski program, v katerega je vpisan študent, 

 

-  študent izpolnjuje morebitne dodatne pogoje za izbrani predmet (če so za posamezne predmete določeni posebni pogoji glede predznanja), 

 

- ne gre za predmet, ki je po vsebinah in ciljih v večji meri enak predmetu, ki ga ima študent v svojem predmetniku ali ga je predhodno že izbral, 

 

-  število prijav za posamezen predmet presega skupno število razpisanih mest za ta predmet.​

expand  Izdelava diplomskega dela v tujem jeziku
expand  Izpitni red
Kolikokrat lahko študent opravlja izpit, če je k izpitu že pristopil, študija pa ni redno nadaljeval, kar pomeni, da bodo zanj v višjih letnikih veljala spremenjena določila Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM?

V drugem odstavku 16. člena Sprememb in dopolnitev Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM je navedeno, da se spremembe 2. in 3. odstavka 11. člena in 15. člena pravilnika začnejo uporabljati v študijskem letu 2012/2013 za študente, ki bodo takrat prvič vpisani v 1. letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija. Za vse študente, ki se bodo v študijskem letu 2012/2013 prvič vpisali v 1. letnik na posamezen študijski program, velja omenjeni pravilnik na način, da bodo lahko opravljali izpit pri posamezni učni enoti največ šestkrat.

 

Isti člen za ponovno vpisane v 1. letnik v študijskem letu 2012/2013 določa, da zanje začnejo omenjene spremembe pravilnika veljati od takrat, ko bodo napredovali v višji letnik. Izpite višjih letnikov bodo skladno s tem lahko opravljali skupno največ šestkrat, ter obvezno pred izpitno komisijo 4. in vsak naslednji izpit. Za študente, za katere bodo zaradi ponavljanja ali prekinitve študija spremembe 2. in 3. odstavka 11. člena in 15. člena začele veljati v višjih letnikih študija in bodo imeli takrat neopravljene obveznosti nižjih letnikov, za te obveznosti nižjih letnikov velja, da lahko pri le-teh še naprej opravljajo izpit pri posamezni učni enoti skupno največ osem krat, kot je to veljalo pred spremembo pravilnika.

 

Študent ima v času študija možnost pristopiti k izpitu le tolikokrat, kot je določeno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru. V primeru ponavljanja letnika se štetje števila pristopov k izpitu nadaljuje od zadnjega pristopa. Če študent ponavlja letnik, to ne pomeni, da začne štetje pristopov k izpitu z ničle.

Primer: Študent je že trikrat pristopil k izpitu. Ker je bil pri študiju neuspešen, je letnik ponavljal. Ob ponovni prijavi k opravljanju istega izpita se mu šteje četrti in ne prvi pristop k izpitu. ​​​

Tolmačenje 39. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (neuradno prečiščeno besedilo − NPB1)

Pravilnik v prehodnih in končnih določbah sprememb in dopolnitev Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru z dne 31. 1. 2012 pravi:

 

»39. člen

(1) Dopolnitve pravilnika začnejo veljati petnajst dni po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.

(2) Spremembe 2. in 3. odstavka 11. člena in 15. člena pravilnika se začnejo uporabljati v študijskem letu 2012/2013 za študente, ki bodo takrat prvič vpisani v 1. letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija, za ponovno vpisane v 1. letnik v tem študijskem letu pa od takrat, ko bodo napredovali v višji letnik.

(3) Za študente, ki so ob začetku veljave teh dopolnitev pravilnika že prijavljeni na izpit, določila dopolnitev pravilnika za to prijavo ne veljajo, razen če so za študenta ugodnejša.«

 

Spremembe pravilnika so se začele uporabljati v študijskem letu 2012/13 za generacijo študentov, ki je bila takrat prvič vpisana v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija. Navedeno pomeni, da ta generacija študentov lahko posamezen izpit opravlja skupno največ šestkrat in da pred izpitno komisijo opravlja izpite ali ponavlja izpite z namenom zvišanja ocene na pisno zahtevo študenta ali nosilca učne enote ter obvezno 4. in vsak naslednji izpit. V primeru, da študent iz te generacije tudi v šestem možnem opravljanju ne opravi posameznega izpita, se ga izpiše iz študijskega programa, po katerem je doslej študiral.

 

Za študente, ki so bili v študijskem letu 2012/13 vpisani v višjih letnikih (prvič ali ponovno) in bodo redno napredovali, se uporabljajo določila starega pravilnika, ki so za te študente veljala ob vpisu. Za vse te študente veljajo stara določila tako glede števila vseh možnih pristopov k izpitu kot za obvezno opravljanje izpita pred izpitno komisijo.

 

Za kandidate, ki niso ali ne bodo redno napredovali (za ponovno vpisane študente in za kandidate brez statusa študenta) spremembe začnejo veljati:

          ob vpisu v višji letnik, vendar samo v primeru, če jih v študijskem letu, v katerem se vpišejo v višji letnik, dohiti generacija, ki je bila v študijskem letu 2012/13 prvič vpisana v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija in s katero so se spremembe začele postopno uvajati.

 

Tabela: Primer uporabe določil novega pravilnika za vpisane generacije po študijskih letih

 

2012/13

2013/14

2014/15

2015/16

2016/17

2017/18

1. letnik

1. letnik

1. letnik

1. letnik

1. letnik

1. letnik

2. letnik

2. letnik

2. letnik

2. letnik

2. letnik

2. letnik

3. letnik

3. letnik

3. letnik

3. letnik

3. letnik

3. letnik

4. letnik

4. letnik

4. letnik

4. letnik

4. letnik

4. letnik

5. letnik

5. letnik

5. letnik

5. letnik

5. letnik

5. letnik

6. letnik

6. letnik

6. letnik

6. letnik

6. letnik

6. letnik

 

Legenda:

Spremembe (skupno največ šest pristopov k posameznemu izpitu ter obvezno 4. in vsak naslednji izpit pred komisijo) veljajo za prvič vpisano generacijo študentov v posamezni letnik dodiplomskega in podiplomskega študija.

Spremembe za prvič vpisano generacijo študentov v posamezni letnik dodiplomskega in podiplomskega študija še ne veljajo (ostaja skupno največ 8 pristopov k posameznemu izpitu ter obvezno 6. in vsak naslednji izpit pred komisijo).

 

Tabelarični prikaz velja za vse stopnje in vrste študija. Kot je razvidno iz zgornjega prikaza, veljajo npr. v študijskem letu 2013/14 določila pravilnika za generacijo študentov, vpisanih v prvi in drugi letnik dodiplomskega in podiplomskega študija ter za študente, ki so v prejšnjem študijskem letu ponavljali prvi letnik ali so bili osebe brez statusa študenta, v letošnjem študijskem letu pa so vpisani v drugi letnik. Prav tako spremembe veljajo za študente, ki so v študijskem letu 2013/14 vpisani v drugi letnik po merilih za prehode in so se s tem priključili generaciji, prvič vpisanih v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija v študijskem letu 2012/13. Za študente, ki v študijskem letu 2013/14 ponavljajo 2. letnik, bodo spremembe začele veljati takrat, ko bodo napredovali v višji letnik. Za študente, vpisane v višje letnike, spremembe še ne veljajo, ne glede na to, ali so študenti v višji letnik napredovali redno ali ne. Za te študente veljajo stara določila, ki so veljala ob vpisu (pred študijskim letom 2012/13), vendar le do takrat, ko oz. če jih bo pri vpisu v višji letnik dohitela generacija študentov, prvič vpisanih v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija v študijskem letu 2012/13.

 

Za študente, za katere bodo zaradi ponavljanja ali prekinitve študija spremembe začele veljati v višjih letnikih študija in bodo imeli takrat neopravljene obveznosti nižjih letnikov, za te obveznosti nižjih letnikov do zaključka njihovega študija velja, da bodo lahko pri le-teh še naprej opravljali izpit pri posamezni učni enoti skladno s starimi določili, tj. skupno največ osem krat in obvezno šesto in nadaljnja opravljanja izpita pred izpitno komisijo, kot je to veljalo pred spremembo pravilnika.​
Ali je potrebno v primeru, ko profesor ugotovi napako pri vpisovanju ocen, postopati po 33. členu Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM?

V kolikor se profesor ob izpolnjevanju zapisnika zmoti in že ob oddaji zapisnika o izpitu opozori na napačno oceno, za popravek ocene ni potreben pisni nalog dekana in postopanje po 8. odst. 33. člena omenjenega pravilnika. V kolikor bi šlo za ugotovitev napake na podlagi kontrole evidenc, je potrebno ravnati skladno z 8. odst. 33. člena pravilnika, v konkretnem primeru pa je dovolj, da pristojna uradna oseba naredi uradni zaznamek na zapisnik in popravi oceno. O tem pa seveda lahko odloča tudi dekan članice.

 

expand  Kreditni sistem
Ali lahko študent menja izbrani izbirni predmet?
V primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, presežene kvote razpisanih mest pri posameznem predmetu, neustrezno predznanje), lahko študent s soglasjem prodekana ali od njega pooblaščene osebe članice najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta menja izbirni predmet, v nasprotnem primeru pa ne.
expand  Plagiatorstvo
Kolikšen je obseg prekrivanja vsebin, da delo ni avtorsko?

Potrebnega obsega individualnosti v zaključnem delu načeloma ni mogoče kvantitativno določiti, zato naj mentor študenta spodbuja k temu, da je obseg individualnosti besedila primeren glede na temo in vsebino naloge. Mentor je tisti, ki mora presoditi, kolikšen delež individualnega besedila glede na celotno besedilo naloge je potreben in primeren. Obsega individualnega deleža v celotnem besedilu načeloma NI mogoče določiti na splošno.

Katere so oblike plagiatorstva pri zaključnem delu (različne oblike nepravilnega citiranja ali necitiranja)?
  • Študent tuje avtorsko delo v celoti ali del tujega avtorskega dela podpiše s svojim imenom in ga odda kot lastni, izvirni izdelek
  • Študent nepravilno citira tuje avtorsko delo, tako da iz besedila ni jasno razvidno ali gre za citat, ali pa so to študentove lastne, izvirne misli
  • Študent uporabi tuje avtorsko delo ali del tujega avtorskega dela in ga malo spremeni ter ne navede vira, tako da se ustvari vtis, kot da so to študentove lastne, izvirne misli
  • Študent avtorsko delo v tujem jeziku prevede in vključi v lastno besedilo, brez navedbe - citiranja  (pravega) avtorja.

 

expand  Razno
Ali se doktorandi študijskih programov 3. stopnje lahko habilitirajo v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih sodelavcev in visokošolskih sodelavcev?

Skladno s 15. členom prehodnih in končnih odločb Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06) ter Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Ur. l. RS, št. 46/2006) raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po doktorskih študijskih programih 3. stopnje iz 33. člena ZVIS.

Glede na to, da 55. člen Zakona o visokem šolstvu pravi, da se v naziv docent, izredni in redni profesor lahko volijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, tj. da imajo doktorat znanosti in preverjene pedagoške sposobnosti, ustrezajo merilom za izvolitev tudi vsi doktorandi, ki so oz. bodo končali študij po študijskih programih 3. stopnje.

Ali študentskih izkaznic, izdanih po 1. 8. 2013, ni potrebno več preklicati v Uradnem listu RS?

Iz 13. člena Pravilnika o akademski izkaznici, št. A 1/2013 NP (sprejetem na Senatu UM dne 22.10.2013) izhaja dolžnost študenta, da nemudoma obvestiti referat za študentske zadeve članice, v kolikor izgubi študentsko (akademsko) izkaznico, le-te pa mu ni potrebno več preklicevati v Uradnem listu RS (velja za študentske izkaznice, izdane po 1. 8. 2013).

 

Univerza v Mariboru na podlagi 17. člena vodi in vzdržuje evidenco akademskih izkaznic (med drugim tudi podatek o izgubljeni izkaznici).

 ​
expand  Roki za dokončanje nebolonjskih študijskih programov
Kako lahko zaključijo študij študentje, ki zaradi uvedbe bolonjskih študijskih programov ne morejo ponavljati študijskih programov, v katere so vpisani?

Študentje, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja bolonjskih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po študijskih programih, v katere so se vpisali, nadaljujejo in končajo študij po novih študijskih programih, pri čemer se jim priznajo obveznosti preteklega študijskega programa in določijo obveznosti, ki jih morajo opraviti, da lahko diplomirajo po novem študijskem programu.

Navodila o izvedbi starih doktorskih študijskih programov

Navodila o izvedbi starih doktorskih študijskih programov

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63-04; ZVIS-D) v prvem odstavku 48. člena prehodnih določb določa, da je od študijskega leta 2009/10 mogoč vpis samo v nove študijske programe (akreditirane po 11. 6. 2004). Isti zakon v drugem odstavku 48. člena določa, da se lahko študentje, ki so se vpisali v študijske programe pred uvedbo novih študijskih programov, izobražujejo in končajo izobraževanje pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16.

Pri izvedbi in zaključevanju starih doktorskih študijskih programov članice upoštevajo naslednja navodila:

Vpis kandidatov

Vsi študenti doktorskih študijskih programov morajo biti vpisani v ustrezen letnik doktorskega študija (če prijavljajo zgolj doktorsko temo po opravljenem magisteriju gre za vpis po merilih za prehode).

V študijskem letu 2010/2011 je bil zadnji vpis v 3. letnik starih doktorskih programov, kar pomeni, da vpisi po merilih za prehode na direktni doktorski študij niso več mogoči.

Kandidati, ki so bili vpisani v stare podiplomske študijske programe in želijo študij nadaljevati in zaključiti na doktorskem študiju, se lahko prijavijo na razpis za vpis v študijske programe 3. stopnje. Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oz. specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program, se vpisujejo po merilih za prehode in se jim v doktorskih študijskih programih tretje stopnje v skladu s 16. členom prehodnih določb ZVIS priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk (natančneje je določeno s študijskim programom). Za vpis v 1. letnik doktorskih študijskih programov tretje stopnje kandidirajo tudi študenti, ki imajo v okviru starih podiplomskih študijskih programov odobren neposredni prehod na doktorski študij in ne bodo izpolnili pogojev za vpis v 4. letnik. Tem študentom fakultete priznajo posamezne obveznosti, ki so jih opravili na starih podiplomskih študijskih programih, vendar ne v večjem obsegu kot diplomantom študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti.

Plačilo šolnine

Fakultete vpisanim študentom zaračunavajo šolnino skladno z veljavnimi ceniki za posamezni letnik študija, razen v primeru kandidatov, ki so del šolnine plačali ob prijavi doktorske teme in morajo pred zagovorom plačati manjkajoče obroke. Fakultete študentom izstavijo ustrezne račune za plačilo šolnine.

Rok za prijavo doktorske teme

Rok za potrditev doktorske teme za kandidate, ki zaključujejo študij po starih doktorskih študijskih programih, je 30. 9. 2012. Do tega datuma mora biti zaključen postopek potrditve na Univerzi v Mariboru, fakultete pa določijo svoje roke, do katerih morajo kandidati pri njih vložiti vloge za prijavo teme doktorske disertacije. Fakultete o tem obvestijo svoje kandidate.

Izjema

Izjema glede roka za vpis v zadnji letnik in prijavo teme doktorske disertacije so kandidati, ki jim je bilo med študijem odobreno podaljšanje statusa študenta zaradi materinstva ali daljše bolezni. Ti kandidati lahko prijavijo temo do 30. 9. 2013, vendar morajo študij prav tako zaključiti do 30. 9. 2016.

 

Tabela: Zaključevanje aktivnosti po študijskih letih za stare doktorske študijske programe

 

Štud. leto

2010/2011

2011/2012

2012/2013

2013/2014

2014/2014

2015/2016

 

Vpis zadnje generacije

3. letnik

4. letnik

-

-

-

-

 

Potrditev dr. tem

[1]

-

-

-

-

Zagovor doktorata

 


[1] Rok za vložitev prijave za svoje kandidate določi vsaka fakulteta zase.

Navodila za dokončanje starih dodiplomskih študijskih programov

Senat Univerze v Mariboru je na svoji 34. redni seji dne 23. 9. 2014 sprejel naslednja

Navodila za dokončanje starih dodiplomskih študijskih programov

N 16/2014/ 41 AG

  1. ​(uvod) 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63/04; v nadaljevanju ZVIS-D) v prvem odstavku 48. člena določa, da je od študijskega leta 2009/10 mogoč vpis samo v nove študijske programe (akreditirane po 11. 6. 2004; v nadaljevanju: bolonjski študijski programi) in dalje v drugem odstavku določa, da se lahko študentje, ki so se vpisali v študijske programe pred uvedbo novih študijskih programov (v nadaljevanju: stari študijski programi), izobražujejo in končajo izobraževanje pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. 

  1. (kategorije kandidatov) 

Ugotavljamo, da lahko kandidate, ki želijo zaključiti študij po starih študijskih programih, uvrstimo v eno od naslednjih kategorij: 

  1. Kandidati, ki še imajo status študenta na starem VS ali UN študijskem programu (vpis v zadnji letnik ali AB).
  2. Kandidati, ki so absolvirali študij na starem VS ali UN študijskem programu z vpisom v vse letnike študija in želijo zaključiti študij kot osebe brez statusa študenta.
  3. Kandidati, ki so prekinili študij na starem VS ali UN študijskem programu pred vpisom v zadnji letnik študija in želijo zaključiti študij po prekinitvi kot osebe brez statusa študenta.
  4. Kandidati, ki so se kadarkoli izpisali iz študijskega programa.
  5. Kandidati, ki so bili vpisani v VIS ali VIŠ študijske programe pred uveljavitvijo ZVIS iz leta 1994 in želijo zaključiti študij kot osebe brez statusa študenta. 
  1. (opravljanje manjkajočih obveznosti in možnost zaključka študija) 

Pravico opravljanja obveznosti in zaključka študija po starih študijskih programih imajo kandidati, navedeni pod črko A in B prejšnje točke, medtem ko o zaključevanju študija v primeru kandidatov pod črko C odloča pristojna komisija članice na prošnjo kandidata. 

Komisija pri presoji prošenj kandidatov, navedenih pod točko C, ki želijo zaključiti študij po starih študijskih programih, upošteva obseg manjkajočih obveznosti posameznega kandidata (realnost zaključka študija do 30. 9. 2016) ter zmožnost članice za zagotavljanje pogojev za opravljanje manjkajočih obveznosti v skladu z akreditiranim študijskim programom, kot je veljal za zadnjo redno vpisano generacijo študentov. Članica lahko glede na zmožnosti in število kandidatov, ki bi na ta način želeli zaključiti študij, izven rednega pedagoškega procesa organizira tudi posebno izvedbo posameznih učnih enot ali njihovih delov, ki jih kandidati v času študija niso opravili (celotno izvedbo učnih enot, izvedbo različnih oblik vaj, seminarjev, nastopov, hospitacij itd.), so pa pogoj za pristop k zaključnemu preverjanju znanja. 

Kandidatom iz točke C, ki bodo svojo namero za zaključek študija izrazili s pisno prošnjo za zaključek študij po prekinitvi in jim bodo članice odobrile zaključevanje študija na ta način, članice o tem izdajo sklep. 

Za razpisovanje izpitnih rokov za učne enote, ki se v tekočem študijskem letu ne izvajajo več, se uporablja določilo 21. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG (s spremembami in dopolnitvami). 

Kandidati, ki so v prejšnji točki navedeni pod D in E, lahko kot osebe brez statusa študenta (drugi udeleženci) opravljajo posamezne obveznosti iz akreditiranih študijskih programov, vendar na ta način ne morejo zaključiti študija po starih študijskih programih.

      4. ​​(plačilo obveznosti) 

Kandidati, ki nimajo statusa študenta, plačujejo opravljanje obveznosti v skladu z Navodili o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Mariboru št. N19/2010-41 AG (UPB2) in veljavnim cenikom. 

Od študijskega leta 2014/2015 kandidati brez statusa študenta, ki prijavijo temo zaključnega dela, razen tistih, ki so pred leti s šolnino plačali celoten strošek priprave in zagovora zaključnega dela, plačajo strošek prijave zaključnega dela. Pri podaljšanju veljavnosti prijave teme zaključnega dela, ker je prejšnja tema zastarala, se strošek prijave teme ne zaračuna ponovno. Vpisani na dvopredmetnih študijskih programih, ki so ostali brez statusa in prijavljajo zaključno delo na obeh študijskih programih, plačajo prijavo teme zaključnega dela samo enkrat, v primeru dvopredmetnega študija na dveh fakultetah, samo na matični fakulteti. 

  1. (priznavanje opravljenih obveznosti in vpis po merilih za prehode na bolonjske študijske programe) 

Po merilih za prehode se lahko na bolonjske študijske programe vpišejo kandidati, ki zaradi uvedbe novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po starih programih, v katere so se vpisali in na podlagi priznavanja obveznosti, opravljenih na starih študijskih programih, izpolnjujejo pogoje za vpis v isti ali v višji letnik bolonjskega študija. Za prehod se šteje vpis v 2. ali višji letnik študija. 

Študent, ki na rednem študiju po merilih za prehode prehaja v isti letnik, v katerega je že vpisan ali je bil nazadnje vpisan, s tem izkoristi pravico iz 66. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D in 109/12; v nadaljevanju: ZVIS), ki določa, da lahko študent enkrat v času študija ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti. Študent, ki je že izkoristil pravico iz 66. člena ZVIS, se zato po merilih za prehode ne sme več redno vpisati v isti letnik, lahko pa se ob izpolnjevanju pogojev vpiše v višji letnik. 

  1. (priznavanje opravljenih obveznosti in vpis v začetni ali višji letnik bolonjskega študija) 

Kandidati, ki so bili vpisani v stare študijske programe in želijo študij zaključiti na bolonjskih študijskih programih, lahko kandidirajo na razpis za vpis v 1. letnik študijskih programov prve stopnje in enovitih magistrskih študijskih programov. Tem kandidatom fakultete na podlagi vloge kandidata za priznavanje lahko priznajo posamezne obveznosti, ki so jih opravili na starih študijskih programih ali v okviru predhodno pridobljenih znanj in spretnosti in jih je glede na pridobljene kompetence mogoče priznati kot opravljene obveznosti v novem študijskem programu. V primeru, da kandidati na podlagi priznavanja obveznosti izpolnjujejo pogoje za vpis v višji letnik, se jih lahko vpiše neposredno v ustrezen višji letnik. 

Pri tem je potrebno upoštevati, da se na redni študij lahko vpišejo kandidati, ki v času predhodnega študija še niso izkoristili pravice v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 66. členom ZVIS, ki določa, da lahko študent enkrat v času študija ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti. Študent je izkoristil pravico do vpisa na redni študij tudi v primeru, če se je po merilih za prehode vpisal v isti letnik, v katerega je že bil vpisan. 

  1. (potrditev teme zaključnega dela)

​Rok za potrditev teme zaključnega dela za kandidate, ki zaključujejo študij po starih študijskih programih in se njihov študij zaključuje z zaključnim delom, določijo fakultete in o tem obvestijo svoje kandidate. Rok mora biti določen tako, da omogoča zaključek študija do 30. 9. 2016.

        8. (obveščanje) 

Članice obvestijo kandidate o pravicah in možnostih zaključevanja študija v skladu s starimi študijskimi programi, hkrati pa jih seznanijo tudi s finančnimi pogoji opravljanja manjkajočih obveznosti za zaključek študija. 

  1. (vodenje podatkov v eVŠ) 

Vse podatke o opravljenih obveznostih in diplomantih je potrebno vnesti v AIPS in posredovati v eVŠ.

      10.  (začetek veljavnosti) 

Ta navodila začnejo veljati z dnem, ko so sprejeta na Senatu Univerze v Mariboru. 

S sprejetjem teh navodil prenehajo veljati sklepi Komisije za dodiplomski študij, ki se nanašajo na dokončanje starih študijskih programov. 

Rektor:

prof. dr. Danijel Rebolj 

V Mariboru dne 23. 9. 2014


Tabela: Prikaz zaključevanja starih dodiplomskih študijskih programov za različne kategorije kandidatov 

 

Opravljanje obveznosti

Zaključek študija po starem programu (akreditiranem po ZVIS pred 11. 6. 2004)

Plačilo storitev za osebe brez statusa (opravljanje izpitov, izvedba predmeta z izpitom itd.)

Potrditev teme zaključnega dela[i]

Plačilo prijave teme zaključnega dela

Vpis po merilih za prehode na bolonjski študij[ii]

Vpis v začetni letnih bolonjskega študija in priznavanje opravljenih obveznosti[iii]

  1. Kandidati, ki še imajo status študenta (6. l. MF, AB)

-

-

  1. Kandidati, ki so absolvirali študij z vpisom v vse letnike študija in želijo kot osebe brez statusa zaključiti študij po starem programu.

  1. Kandidati, ki so prekinili študij na VS ali UN študijskem programu pred vpisom v zadnji letnik študija in želijo zaključiti študij po prekinitvi po starem programu kot osebe brez statusa.

Odločitev je v pristojnosti fakultete, ki upošteva obseg manjkajočih obveznosti ter zmožnost članice, da zagotovi pogoje za opravljanje manjkajočih obveznosti.

(če je zaključek odobren)

(če je zaključek odobren)

  1. Kandidati, ki so se kadarkoli izpisali iz študijskega programa.

-

-

-

-

  1. Kandidati, ki so bili vpisani v VIS ali VIŠ študijske programe pred uveljavitvijo ZVIS iz leta 1994 in želijo zaključiti študij kot osebe brez statusa.

-

-

-

-



[i] Rok za vložitev vloge za potrditev teme zaključnega dela določi vsaka fakulteta zase za svoje kandidate.

[ii] Vpis v isti letnik na redni študij po merilih za prehode je mogoč, če kandidat še ni izkoristil možnosti menjave programa ali ponavljanja, sicer je ob izpolnjevanju pogojev možen samo vpis v višji letnik.

[iii] Vpis v začetni letnik na redni študij je mogoč, če kandidat še ni izkoristil možnosti menjave programa ali ponavljanja.

expand  Status študenta in napredovanje v višji letnik
Ali lahko v primeru podaljšanja absolventskega staža po 212. členu Statuta UM in v drugih primerih, kjer ni eksplicitno naveden rok pritožbe navedemo 8 dnevni rok (221. člen splošno navaja 15 dnevni pritožbeni rok)?
Statut je bil v tem delu spremenjen in je sedaj določen 8-dnevni rok. Članica mora v primeru, ko rok pritožbe ni določen v Statutu UM, upoštevati zakonsko dikcijo (ZUP), tj. 15 dnevni rok.
Članica ima diskrecijo samo na področju, kjer ali Statut ali ZUP določata, da organ sam določi rok – npr. dopolnitev vloge.
Kako lahko zaključijo študij študentje, ki zaradi uvedbe bolonjskih študijskih programov ne morejo ponavljati študijskih programov, v katere so vpisani?
Študentje, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja bolonjskih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po študijskih programih, v katere so se vpisali, nadaljujejo in končajo študij po novih študijskih programih, pri čemer se jim priznajo obveznosti preteklega študijskega programa in določijo obveznosti, ki jih morajo opraviti, da lahko diplomirajo po novem študijskem programu.
Status študenta

Študent lahko na vsaki stopnji študija enkrat ponavlja letnik oz. spremeni študijski program ali smer. Študent lahko v primeru, ko ni ponavljal oz. spremenil študijskega programa ali smeri, uveljavlja tudi status absolventa leto dni po zaključku zadnjega semestra.


V 60. členu Zakona za uravnoteženje javnih financ (70. člen Zakona o visokem šolstvu) je pomemben novi odstavek, ki predpisuje prenehanje statusa študenta ob zaključku zadnjega semestra, v kolikor je študent v času študija letnik ponavljal ali spremenil študijski program ali smer. V tem primeru študent nima pravice do podaljšanja statusa študenta po zaključku zadnjega semestra (če ima študent upravičene razloge, se status študenta lahko podaljša). Določbe 70. člena Zakona o visokem šolstvu se začnejo uporabljati s študijskim letom 2012/2013. Za študente, vpisane v študijske programe prve ali druge stopnje v študijskem letu 2012/2013, ki so do zaključka študijskega leta 2011/2012 že uveljavljali pravice iz druge alineje prvega odstavka 66. člena Zakona o visokem šolstvu (so ponavljali letnik ali spremenili študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu), se drugi odstavek 70. člena zakona ne uporablja. Do začetka uporabe določbe iz prvega odstavka tega člena se uporablja 70. člen Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, 32/12 – UPB).

Primer:
Kateri izmed kandidatov se lahko ob zaključku zadnjega semestra študija vpiše v absolventsko leto?

1. V prvem primeru se je študent redno vpisal na Univerzo v Ljubljani v študijskem letu 2010/2011, v študijskem letu 2011/2012 pa se je prepisal in od takrat študira na Univerzi v Mariboru.

2. V drugem primeru se je študent v študijskem letu 2010/2011 vpisal na Univerzo v Mariboru, nato pa v študijskem letu 2012/2013 ponavljal drugi letnik. 


Odgovor:

Pri določanju pravice do dodatnega leta je ključno, kar se je s študentom dogajalo od vključno študijskega leta 2012/2013 dalje. Zaradi tega kandidatu, opisanem v prvem primeru, absolventsko leto pripada (pravico do menjave programa je izkoristil pred uveljavitvijo spremembe zakona), medtem ko drugemu kandidatu dodatno leto ne pripada, saj je v letu, ko je sprememba zakona začela veljati, že ponavljal letnik.

Kakšne spremembe prinaša sprememba 70. člena Zakona o visokem šolstvu glede statusa študenta?

Na podlagi sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ (z dne 1. 6. 2012) se je spremenil 70. člen Zakona o visokem šolstvu (Ur.l. RS št. 32/2012), ki opredeljuje status študenta. 


1. Na podlagi 70. člena Zakona o visokem šolstvu status študenta preneha, če študent: 
(1) diplomira, 
(2) ne diplomira na študijskem programu 1. stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, 
(3) se izpiše, 
(4) se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester, 
(5) je bil izključen, 
(6) dokonča podiplomski študij, 
(7) ne dokonča podiplomskega študija 2. stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, 
(8) ne dokonča podiplomskega študija 2. stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, 
(9) ne dokonča podiplomskega študija 3. stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku. 

2. Ne glede na določbi druge in sedme alineje prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer. 

3. V primerih iz druge, četrte, sedme in osme alineje prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto. 

Spremenjene določbe 70.člena Zakona se začnejo uporabljati s študijskim letom 2012/2013. 

Za študente, vpisane v študijske programe 1. ali 2. stopnje v študijskem letu 2012/2013, ki so do zaključka študijskega leta 2011/2012 že uveljavili pravice za ponavljanje letnika ali zamenjavo študijskega programa, se drugi ostavek 70. člena zakona ne uporablja.​​​

Ali je možen »preskok« letnika?

Preskok letnika je možen v primeru, ko je študent opravil obveznosti tekočega letnika, obveznosti višjega letnika ter izpolnjuje pogoje za vpis v naslednji letnik.

 

Primer: študent je vpisan v 1. letnik. Po izpolnitvi vseh obveznosti 1. letnika, je opravil obveznosti 2. letnika, ki so pogoji za vpis v 3. letnik. V tem primeru lahko preskoči 2. letnik in se vpiše v 3.​

Ali ima kandidat pravico so absolventskega staža, če je sicer zamenjal študijski program, vendar je vpisal izredni način študija?

ZUJF ne razlikuje med rednim in izrednim načinom študija, zato kandidat ni upravičen do statusa absolventa.

expand  Šolnine, ceniki, stroški
Ali država financira študijske programe 2. stopnje?

Država financira redni študij na študijskih programih 2. stopnje. Skladno z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerze od leta 2004 do 2009 se kandidati, ki so diplomirali na univerzitetnih študijskih programih, sprejetih pred 11. 6. 2004, in se jim ob vpisu v študijski program 2. stopnje priznajo obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk (vpišejo se v drugi letnik), ne financirajo, saj se jim po 15. členu prehodnih in končnih določb Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/2006) prizna izobrazba, ki ustreza 2. stopnji.

 

S študijskim letom 14/15 naj bi se osebam brez statusa zaračunaval strošek zaključnega dela z zagovorom. V prehodnih določbah piše, da to velja za osebe, ki v 14/15 prijavijo temo zaključne naloge.

Ali to določilo velja tudi za tiste, ki bodo v 14/15 podali vlogo za podaljšanje veljavnosti teme?

 ​Prehodna določba velja izključno za študente, ki bodo v študijskem letu 2014/2015 prijavili temo zaključne naloge. Podaljšanje teme ne zapade pod to določbo, kajti ne gre za novo dejstvo, ti so temo že prijavili in jo samo podaljšujejo.

 

expand  Vpis na podiplomski študij
Ali je potrebno vpisati tudi doktorske študente, ki prijavljajo temo doktorske disertacije po opravljenem magisteriju?
Študent je skladno s Statutom Univerze v Mariboru oseba, ki je vpisana na univerzo in svoj študentski status izkazuje s študentsko izkaznico. Študent po uspešno končanem izobraževanju po študijskih programih za pridobitev izobrazbe dobi diplomo in strokovni oz. znanstveni naslov, ki ga skladno z zakonom določa študijski program.
 
Na podlagi sklepa Senata Univerze v Mariboru, ki je bil sprejet na 18. redni seji 19. 4. 2005: »Strokovne službe se zadolži, da pripravijo sistem vpisa v AIPS tudi kandidatom, ki pripravljajo doktorsko temo v dogovoru z mentorjem« morajo vse članice take kandidate vpisati v evidenco AIPS skladno s predpisanimi roki, ali najkasneje do potrditve teme doktorske disertacije.
 
Kandidat, ki prijavlja temo doktorske disertacije in ni na seznamu vpisanih študentov, ne more kandidirati na razpisu za pridobitev sredstev iz inovativne sheme za sofinanciranje študijskih programov 3. stopnje.
Ali lahko študentje diferencialne izpite, ki so pogoj za vpis, opravljajo med študijem na študijskem programu 2. stopnje?

Skladno z Zakonom o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 32/2012-UPB7 ter dopolnitve 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D, 109/2012), akreditiranim študijskim programom ter razpisnim besedilom za vpis v podiplomske študijske programe morajo kandidati, ki se v študijske programe 2. stopnje vpisujejo z drugih strokovnih področij, pred vpisom v študijski opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, in so določene z akreditiranim študijskim programom.

 

Obveznosti, ki jih študentje opravijo, so pogoj za vpis in niso del študijskega programa, na katerega se vpisujejo. Brez teh obveznosti kandidati ne izpolnjujejo pogojev za vpis.

 

Sem absolvent študijskega programa na 2. stopnji na drugi univerzi. Ali je mogoče, da se v času absolventskega leta prepišem na drug študijski program 2. stopnje UM in na tem študijskem programu napišem magistrsko nalogo?

 Prepis na študijski program Univerze v Mariboru je mogoč, če še niste izkoristili možnosti ponavljanja ali prepisa na drug študijski program in če se boste izpisali iz študijskega programa, na katerega ste trenutno vpisani. Vpis je mogoč s prijavo preko informacijskega sistema eVŠ, in sicer v 1. letnik, nato pa vam na fakulteti s postopkom priznavanja priznajo tiste obveznosti, ki so z vidika študijskih izidov in kompetenc enake na obeh študijskih programih. Le na ta način lahko tudi formalno pripravljate in zagovarjate magistrsko nalogo na UM, ki vam bo na koncu tudi podelila strokovni naslov in diplomo o magisteriju.

Ali lahko tuje študente, ki so se prijavili na podiplomski študij in še nimajo urejene nostrifikacije, skladno s 47. členom Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa tudi letos izjemoma vpišemo do 30. oktobra?

Tujim kandidatom, za katere postopek priznavanja v tujini pridobljenega izobraževanja ni bil zaključen do roka, določenega z razpisom za vpis, lahko pristojna komisija na prošnjo kandidata skladno z Merili za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov skladno s 85., 121. ter 212. členom Statuta UM na prošnjo študenta odobri vpis po roku, vendar najkasneje do 30. 10.​

Ali je potrebno študij na drugi stopnji plačati tudi v primeru, če sem dodiplomski študij (ki je enakovreden izobrazbi na drugi bolonjski stopnji) plačal s šolnino?

Ne glede na to, ali ste na predhodnem študiju plačali šolnino ali ne, ministrstvo kandidatom z že pridobljeno izobrazbo druge stopnje ob vpisu na študijske programe druge stopnje ne financira šolnine. Določilo velja za vse diplomante starih študijskih programov (UN, VS+specializacija).​

Zanima me, če eVŠ upošteva želje na enak način kot na dodiplomskem študiju (možnost treh želja)?

Informacijski sistem ne upošteva treh želja, ker prijavno-vpisni postopek na podiplomskem študiju ni identičen dodiplomskemu. Kandidati se lahko prijavijo na več podiplomskih študijskih programov, na katerih so lahko tudi sprejeti, vendar se lahko vpišejo samo na en študijski program.​

Merila za prehode med študijskimi programi

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu.

 

Prehodi so možni med študijskimi programi, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz trenutnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se

lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Kandidati lahko v isti letnik prehajajo samo v primeru, kadar ne gre za prvi letnik. V takem primeru se namreč šteje, da je kandidat menjal študijski program.

 

V skladu z merili višješolskega ali visokošolskega zavoda za prehode in priznavanje opravljenih študijskih obveznosti se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

 

Skladno z interpretacijo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu se po merilih za prehode lahko na študijske programe vpisujejo le študenti, ne pa tudi diplomanti, razen v primeru kandidatov, ki so zaključili študijske programe za pridobitev magisterija znanosti, sprejete pred 11. 6. 2004. Ti se skladno s 16. členom ZVIS – E na študijske programe tretje stopnje vpisujejo po merilih za prehode.

 

Diplomanti študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki so se do sedaj vpisovali na vpisna mesta po merilih za prehode, se s študijskim letom 2014/15 prijavljajo na vpisna mesta za vpis v prvi letnik kot vsi ostali kandidati, ne glede na to, da se s priznavanjem obveznosti lahko ustrezno vpišejo v višji letnik, skladno z akreditiranimi vpisnimi pogoji.  ​

Ali se lahko iz rednega v redni študij prepišem med študijskim letom?

Sprememba načina študija se lahko izvede le ob pričetku študijskega leta, in sicer na prošnjo kandidata, ki jo obravnava pristojni organ članice.​

​​

​​