FAQ

Vsebina strani

Pogosto zastavljena vprašanja - FAQ

Akreditacija inštitucij, študijskih programov, dislociranih enot in sprememb

Ali je razmerje med kontaktnimi urami in urami samostojnega dela študenta kakorkoli določeno?

Delež kontaktnih ur in samostojnega dela študenta ni predpisan z zakonodajo oz. ni posebej določen v merilih ali kakšnem drugem aktu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport oz. Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu. Razmerje med kontaktnimi urami in samostojnim delom študenta je odvisno od posamezne učne enote (in ga določi nosilec posamezne enote), saj pri določenih enotah študentje potrebujejo več dela s profesorjem, pri drugih enotah je pomembneje, da študentje delajo več samostojno. Praksa oz. izvedba učne enote potrjuje, ali je razmerje med kontaktnimi urami in samostojnim delom določeno pravilno in se skladno s 5. členom Meril za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS preverja vsako leto do diplomiranja prve vpisane generacije (za nove študijske programe), nato pa vsaki dve leti.

Senat Univerze v Mariboru je zaradi varčevalnih razlogov sprejel priporočilo, da se predmetniki študijskih programov oblikujejo tako, da število kontaktnih ur ne presega povprečno 750 ur na letnik za dodiplomske in 600 ur za podiplomske študijske programe oz. manj, v kolikor gre za študijske programe z nizkim številom vpisanih študentov. Izjema so tudi študijski programi, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU, če direktiva zanje določa drugače.

Kako pripraviti vlogo za akreditacijo ter vlogo za ponovno akreditacijo študijskega programa?

Vloga za akreditacijo novega oz. vloga za ponovno akreditacijo študijskega programa se pripravi v skladu z navodili iz Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, in sicer ob upoštevanju Meril za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev, Meril za prehode med študijskimi programi, Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS.

Skladno z istimi merili se pripravi tudi vloga za akreditacijo novega visokošolskega zavoda ali dislocirane enote.

Kdo je lahko nosilec pri predmetih tujih jezikov?

Nosilec (in tudi izvajalec) je lahko ustrezno habilitirani visokošolski učitelj, in sicer na univerzitetnih študijskih programih docent, izredni profesor in redni profesor ter lektor, na visokošolskih strokovnih študijskih programih pa tudi predavatelj in višji predavatelj. Učitelj tujega jezika je visokošolski sodelavec in ne more voditi izobraževalnega procesa ter opravljati izpitov.

Kaj so spremembe študijskega programa?

Univerza obvezne sestavine študijskih programov spreminja sama, imenujemo jih spremembe študijskih programov.

O spremembah obveznih sestavin študijskih programov mora univerza v 30 dneh od njihovega sprejema seznaniti NAKVIS na način, kot je dogovorjeno v Merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov.

Članice same na svojih senatih potrjujejo spremembe učnih načrtov (literatura, načini ocenjevanja, metode poučevanja, reference) in o tem obvestijo univerzo.

Ali se lahko študijski program za izpopolnjevanje neke članice izvaja na drugi lokaciji, če to ni izrecno zapisano v vlogi za akreditacijo študijskega programa?

Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov ne določajo drugačnih kriterijev pri presojanju materialnih pogojev za izvajanje študijskih programov za pridobitev izobrazbe na eni strani in študijskih programov za izpopolnjevanje na drugi. V 15. členu meril je jasno določeno tudi, da se po kriterijih za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda presoja izpolnjevanje pogojev za dislocirano enoto zavoda (v tem primeru Univerze v Mariboru) ter da zavod lahko zaprosi za akreditacijo take enote po uspešno opravljeni zunanji evalvaciji. Študijski programi se lahko izvajajo na akreditiranih lokacijah oziroma na dislociranih enotah članic oz. dislociranih enotah Univerze v Mariboru.

Na kakšen način se tvorijo strokovni naslovi na dvopredmetnih študijskih programih, da bo le-to poenoteno na ravni Univerze v Mariboru?

Skladno z Zakonom o strokovnih in znanstvenih mora imeti vsak študijski program svoj strokovni naslov, ki se akreditira skupaj s študijskim programom. Ker gre pri dvopredmetnih študijskih programih dejansko za dva študijska programa, ki se akreditirata vsak posebej, skladno s tem pa tudi strokovni naslovi, je potrebno strokovne naslove tvoriti na tak način, da za vsakega izmed naslovov zapišete »magister« in izpeljavo iz prevladujočega področja, npr. »magister profesor zgodovine in magister profesor geografije«.

V obrazcu vloge za akreditacijo je potrebno število ur za vaje (ne glede na vrsto vaj) zapisati skupaj. Ali velja kot zadnje stanje pri spremembah takšen predmetnik ali je zadnje stanje razčlenjeni izvedbeni predmetnik?

NAKVIS v obrazcu za akreditacijo (tako obrazec v fizični kot tudi elektronski obliki) predvideva, da se vaje (ne glede na vrsto vaj – AV, TV, LV ipd.) zapišejo skupaj, še vedno pa morate imeti za najavo, spremembe idr. Tudi izvedbeni predmetnik študijskega programa, iz katerega bo natančno razvidno, kaj bo študent pri neki učni enoti počel. Tak predmetnik je potrebno upoštevati tudi kot zadnje stanje predmetnika pri akreditaciji sprememb študijskega programa. Takšen podatek potrebujemo za spremljanje kontaktnih ur, spremembe le-teh, za finančni načrt, najavo idr.

Ali se lahko strokovni naslovi tvorijo po študijskih smereh/usmeritvah?

Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1) določa, da se lahko strokovni naslov tvori tudi po smereh/usmeritvah.

"Če strokovnega naslova po visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje ali univerzitetnem študijskem programu prve stopnje ni mogoče smiselno tvoriti v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, se strokovni naslov po visokošolskem oziroma univerzitetnem študijskem programu tvori tako, da se uporabi beseda diplomant oziroma diplomantka študijske usmeritve in kratica (VS) ali (UN)."

"Če strokovnega naslova po magistrskem študijskem programu druge stopnje ni mogoče smiselno tvoriti v skladu s prejšnjim odstavkom, se strokovni naslov po magistrskem študijskem programu druge stopnje tvori tako, da se uporabi beseda magister oziroma magistrica študijske usmeritve."

Delovanje strokovne službe za izobraževanje

Kdaj je potrebno strokovni službi posredovati gradivo za seje Komisije za dodiplomski študij in komisije za podiplomski študij Senata Univerze v Mariboru?

Služba za izobraževanje in študijske zadeve pripravlja gradivo za seje Komisije za dodiplomski študij in Komisije za podiplomski študij, ki so predvidoma enkrat mesečno, po potrebi pa tudi večkrat (kot izredna ali korespondenčna seja).

Strokovni sodelavci morajo gradivo za seje pregledati, pripravljavcem gradiva posredovati morebitne pripombe in gradivo objaviti na spletnih straneh, zato morajo članice gradivo strokovni službi posredovati pravočasno, tj. najmanj 10 dni pred sejo za spremembe študijskih programov, študijske programe v zadnjem pregledu in druge tekoče zadeve, za pregled ostalega gradiva strokovna služba potrebuje več časa, zato mora biti gradivo posredovano prej kot v omenjenem roku.

Doktorske teme in promocija doktorjev znanosti

Kaj mora vsebovati prijava teme doktorske disertacije?

Kandidatova prijava teme doktorske disertacije mora vsebovati:

obrazec Prijava teme doktorske disertacije ter soglasje predlaganega mentorja in somentorja na doktorskem študiju (Pravilnik o doktorskem študiju, Priloga 1)
predlog teme,
dispozicijo doktorske disertacije (glej 18. člen Pravilnika o doktorskem študiju na UM),
seznam znanstvenih in drugih del oz. dosežkov, ki so vezani na doktorski študij (izpis iz COBISS ali portfolio, če dela niso vpisana v sistem COBISS),
mentorjevo strokovno mnenje o predlagani dispoziciji, ki vključuje tudi njegov predlog za zunanjega ocenjevalca,
če se predlaga somentor, utemeljitev vloge mentorja in somentorja pri doktorskem delu študenta,
utemeljitev, da mentor (in morebitni somentor) izpolnjuje pogoje, določene v 10. členu Pravilnika o doktorskem študiju,
obrazec mentorja (in morebitnega somentorja) iz izjavo, navedeno v 4. členu Pravilnika o doktorskem študiju na UM.

dokazila, če so s študijskim programom določeni pogoji za potrditev teme doktorske disertacije in članica ne razpolaga z dokazili o izpolnjevanju teh pogojev.

Kakšen je postopek potrditve teme doktorske disertacije?

Postopek potrditve teme doktorske disertacije je naslednji:

Kandidat odda popolno vlogo v referat članice.
Referat posreduje en izvod vloge predstojniku katedre, drugega potencialnemu mentorju.
Katedra izdela mnenje in ga posreduje pristojni komisiji članice.
Pristojna komisija članice izdela mnenje in ga posreduje senatu članice.
Senat članice imenuje komisijo za oceno teme, ki izdela oceno, oblikuje mnenje, ter vlogo posreduje Komisiji za podiplomski študij UM (v nadaljevanju KPŠ UM).
KPŠ UM obravnava poročilo o primernosti teme, znanstveno aktivnost mentorja, mnenje senata članice, izdela mnenje in ga posreduje Senatu UM.
Senat UM predlog teme sprejme, zavrne ali vrne članici ali kandidatu v dopolnitev.
UM izda kandidatu sklep.

Kdo je lahko mentor kandidatu, ki prijavlja doktorsko disertacijo?

Mentor kandidatu za pridobitev doktorata znanosti je lahko visokošolski učitelj v nazivu docent, izredni profesor, redni profesor in zaslužni profesor, če je znanstveno aktiven na področju z disertacijo povezane discipline. Mentor mora biti zaposlen ali v pogodbenem razmerju na Univerzi v Mariboru. V utemeljenem primeru lahko mentorja, ki ni zaposlen ali v pogodbenem razmerju na Univerzi v Mariboru na predlog senata članice odobri Senat univerze.

Posamezni mentor je hkrati lahko mentor največ 5 doktorandom. Za mentorstvo šteje na Senatu UM potrjena doktorska tema. Število mentorstev preverja referat članice. Vsa določila za mentorja veljajo tudi za morebitnega somentorja oziroma somentorje.

Kako izdelati poizvedbo o izvirnosti in relevantnosti teme?

Poizvedbo o izvirnosti in relevantnosti teme je najbolje izdelati v obliki tabele, iztisov iz različnih baz pa ni potrebno prilagati k dokumentaciji, ki se pošlje na KPŠ UM.

Kateri dokumenti so potrebni za promocijo doktorjev znanosti?

Za promocijo doktorjev znanosti so potrebni naslednji dokumenti v tiskani in elektronski verziji (doc format):

osnutek diplome,
osnutek priloge k diplomi (slovensko-angleška predloga),
podatki o doktorandu (datum rojstva, naslov, e-naslov, datum zagovora doktorske disertacije),
podatki o mentorju (naslov, e-naslov),
potrdilo dekana, da kandidat izpolnjuje določila 157. člena Statuta UM in dopis dekana, da ga predlaga za promocijo,
govor mentorja oz. poročevalca na promociji.

Najprej je potrebno posredovati potrdilo in dopis dekana, da doktorand izpolnjuje pogoje za promocijo ter osnutek diplome.

Ali lahko visokošolski učitelj, ki ima že pet potrjenih mentorstev doktorskim kandidatom, somentorstvo doktorskemu kandidatu?

Skladno s 5. odstavkom 139. a člena Statuta Univerze v Mariboru je visokošolski učitelj lahko istočasno mentor največ petim kandidatom za pridobitev doktorata znanosti. Statut UM in ostali akti ne predvidevajo omejitev za somentorje, kar pomeni, da lahko tudi v takem primeru, ko je visokošolski učitelj mentor že petim kandidatom, sprejme še somentorstvo.

Kdo je lahko poročevalec na seji Komisije za podiplomski študij UM?

Poročevalec na seji KPŠ UM je lahko mentor ali drug član komisije za oceno doktorske teme. Poročevalec v skladu z »Obrazcem za predstavitev teme doktorske disertacije« na kratko (dve minuti) predstavi mnenje komisije za oceno doktorske teme, cilje in teze, aktualnost in izvirnost teme, predvidene metode raziskovanja, pričakovani samostojni in izvirni znanstveni prispevek kandidata, reference kandidata, ki so pomembne za uspešen zaključek študija ter podatke o raziskovalni aktivnosti mentorja v zadnjih petih letih.

Katero dokumentacijo za prijavo teme je potrebno poslati na KPŠ UM in v kakšni obliki?

Kot gradivo za KPŠ UM je potrebno na UM poslati mnenje komisije za oceno teme doktorske disertacije, iz katere je razvidna poizvedba o izvirnosti in relevantnosti teme, obrazec za mentorja, iz katerega je razvidna njegova znanstvena aktivnost (brez iztisov iz sistema COBISS), obrazec za predstavitev teme doktorske disertacije in mnenje senata članice. Vso dokumentacijo je potrebno oddati v tiskani verziji ter v elektronski verziji v formatih doc ali pdf.

Kdaj lahko kandidat začne uporabljati naziv dr. znanosti?

Vse pravice, povezane s pridobitvijo naziva doktor znanosti, pričnejo teči z dnem promocije kandidata.

Financiranje

V katerem primeru je potrebno plačati prijavo teme zaključnega dela?

Strošek priprave in zagovora zaključnega dela v celoti se zaračuna osebam brez statusa študenta, ki so v preteklih letih plačali šolnino letnika oziroma letnikov, v katerih se delo pripravlja, vendar strošek priprave in zagovora ni bil vključen v šolnini. Strošek prijave teme zaključnega dela se v skladu s cenikom zaračuna vsem ostalim osebam brez statusa študenta, razen tistih, ki so pred leti s šolnino plačali strošek priprave in zagovora zaključnega dela. Pri podaljšanju veljavnosti prijave teme zaključnega dela, se strošek prijave teme ne zaračuna ponovno.
Vpisani na dvopredmetnih študijskih programih, ki so ostali brez statusa in prijavljajo zaključno delo na obeh študijskih programih, plačajo prijavo teme zaključnega dela samo enkrat, v primeru dvopredmetnega študija na dveh fakultetah samo
na matični fakulteti.

Strošek prijave teme zaključnega dela je določen s cenikom storitev Univerze v Mariboru, ki je objavljen tukaj:

https://www.um.si/studij/financiranje/Documents/UM%20CENIK%20STORITEV%20UM%202017%202018%20dop%20PEF.xlsx

Pri podaljšanju veljavnosti teme se strošek prijave teme ne zaračuna ponovno.

Izbirnost

Ali lahko študent skladno z Merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS v obsegu 10 ECTS zamenja z drugim predmetov, ki vsebinsko ne ustreza stroki?

Študent lahko povsem prosto izbira zgolj prosto izbirne predmete in izbirne predmete, ki so z nabora njegovih izbirnih predmetov (nabor je lahko s študijskim programom razširjen tudi na obvezne predmete drugih programov članice ali tudi drugih članic), medtem ko mu mora izbiro izven teh kategorij nekdo potrditi. V primeru medfakultetne izbirnosti so to koordinatorji ECTS. Z Navodili o izvajanju izbirnosti na UM je določeno, da je način izvedbe izbire predmetov znotraj fakultete in potrditev izbire, kadar je le-ta predvidena s študijskim programom, v pristojnosti posamezne fakultete. Lahko se torej odločite, da izbirnost potrjujejo ECTS koordinatorji ali predstojniki.

Ne toliko z vidika kompetenc, pa vendar, mora oseba, ki odobri izbirnost, preveriti tudi, če:

- izbrani predmet (npr. obseg kreditnih točk) ustreza obsegu izbirnosti, kakor jo omogoča študijski program, v katerega je vpisan študent,

- študent izpolnjuje morebitne dodatne pogoje za izbrani predmet (če so za posamezne predmete določeni posebni pogoji glede predznanja),

- ne gre za predmet, ki je po vsebinah in ciljih v večji meri enak predmetu, ki ga ima študent v svojem predmetniku ali ga je predhodno že izbral,

- število prijav za posamezen predmet presega skupno število razpisanih mest za ta predmet.

Izdelava diplomskega dela v tujem jeziku

Skladno s Pravilnikom o izdelavi diplomskih del vseh stopenj študija v tujem jeziku na UM ( ima študent pravico, da diplomsko delo in njihov zagovor pripraviti v tujem jeziku v naslednjih primerih:

· če študent študira na študijskih programih tujih jezikov,

· če je bil v okviru mednarodnih sporazumov UM na študiju v tujini najmanj šest (6) mesecev oz. najmanj en semester,

· če so mentorji ali somentorji pri nalogi profesorji iz tujine,

· če je tujec in študira na UM,

v drugih utemeljenih primerih, o katerih odloča pristojna komisija članice.

Izpitni red

Kolikokrat lahko študent opravlja izpit, če je k izpitu že pristopil, študija pa ni redno nadaljeval, kar pomeni, da bodo zanj v višjih letnikih veljala spremenjena določila Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM?

V drugem odstavku 16. člena Sprememb in dopolnitev Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM je navedeno, da se spremembe 2. in 3. odstavka 11. člena in 15. člena pravilnika začnejo uporabljati v študijskem letu 2012/2013 za študente, ki bodo takrat prvič vpisani v 1. letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija. Za vse študente, ki se bodo v študijskem letu 2012/2013 prvič vpisali v 1. letnik na posamezen študijski program, velja omenjeni pravilnik na način, da bodo lahko opravljali izpit pri posamezni učni enoti največ šestkrat.

Isti člen za ponovno vpisane v 1. letnik v študijskem letu 2012/2013 določa, da zanje začnejo omenjene spremembe pravilnika veljati od takrat, ko bodo napredovali v višji letnik. Izpite višjih letnikov bodo skladno s tem lahko opravljali skupno največ šestkrat, ter obvezno pred izpitno komisijo 4. in vsak naslednji izpit. Za študente, za katere bodo zaradi ponavljanja ali prekinitve študija spremembe 2. in 3. odstavka 11. člena in 15. člena začele veljati v višjih letnikih študija in bodo imeli takrat neopravljene obveznosti nižjih letnikov, za te obveznosti nižjih letnikov velja, da lahko pri le-teh še naprej opravljajo izpit pri posamezni učni enoti skupno največ osem krat, kot je to veljalo pred spremembo pravilnika.

Študent ima v času študija možnost pristopiti k izpitu le tolikokrat, kot je določeno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru. V primeru ponavljanja letnika se štetje števila pristopov k izpitu nadaljuje od zadnjega pristopa. Če študent ponavlja letnik, to ne pomeni, da začne štetje pristopov k izpitu z ničle.

Primer: Študent je že trikrat pristopil k izpitu. Ker je bil pri študiju neuspešen, je letnik ponavljal. Ob ponovni prijavi k opravljanju istega izpita se mu šteje četrti in ne prvi pristop k izpitu.

Kako zaključiti prijavnice študentom, ki so opravili pisni del izpita, na ustnega pa niso pristopili?

3. odst. 23. člen Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja jasno določa, da sme študent, ki brez upravičljivega razloga ne pristopi k izpitu na dan, ki je bil zanj določen, ali če izpita ne odjavi pravočasno, opravljati izpit šele v drugem naslednjem izpitnem roku. Glede na to, da je tudi ustni izpit določen na posamezen dan in da morata biti oba, tako pisni kot tudi ustni del izpita ocenjena pozitivno, je potrebno ravnati v skladu z navedenim določilom.

Tolmačenje 39. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (neuradno prečiščeno besedilo − NPB1)

Pravilnik v prehodnih in končnih določbah sprememb in dopolnitev Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru z dne 31. 1. 2012 pravi:

»39. člen

(1) Dopolnitve pravilnika začnejo veljati petnajst dni po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.

(2) Spremembe 2. in 3. odstavka 11. člena in 15. člena pravilnika se začnejo uporabljati v študijskem letu 2012/2013 za študente, ki bodo takrat prvič vpisani v 1. letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija, za ponovno vpisane v 1. letnik v tem študijskem letu pa od takrat, ko bodo napredovali v višji letnik.

(3) Za študente, ki so ob začetku veljave teh dopolnitev pravilnika že prijavljeni na izpit, določila dopolnitev pravilnika za to prijavo ne veljajo, razen če so za študenta ugodnejša.«

Spremembe pravilnika so se začele uporabljati v študijskem letu 2012/13 za generacijo študentov, ki je bila takrat prvič vpisana v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija. Navedeno pomeni, da ta generacija študentov lahko posamezen izpit opravlja skupno največ šestkrat in da pred izpitno komisijo opravlja izpite ali ponavlja izpite z namenom zvišanja ocene na pisno zahtevo študenta ali nosilca učne enote ter obvezno 4. in vsak naslednji izpit. V primeru, da študent iz te generacije tudi v šestem možnem opravljanju ne opravi posameznega izpita, se ga izpiše iz študijskega programa, po katerem je doslej študiral.

Za študente, ki so bili v študijskem letu 2012/13 vpisani v višjih letnikih (prvič ali ponovno) in bodo redno napredovali, se uporabljajo določila starega pravilnika, ki so za te študente veljala ob vpisu. Za vse te študente veljajo stara določila tako glede števila vseh možnih pristopov k izpitu kot za obvezno opravljanje izpita pred izpitno komisijo.

Za kandidate, ki niso ali ne bodo redno napredovali (za ponovno vpisane študente in za kandidate brez statusa študenta) spremembe začnejo veljati:

– ob vpisu v višji letnik, vendar samo v primeru, če jih v študijskem letu, v katerem se vpišejo v višji letnik, dohiti generacija, ki je bila v študijskem letu 2012/13 prvič vpisana v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija in s katero so se spremembe začele postopno uvajati.

Tabela: Primer uporabe določil novega pravilnika za vpisane generacije po študijskih letih

2012/13	2013/14	2014/15	2015/16	2016/17	2017/18
1. letnik	1. letnik	1. letnik	1. letnik	1. letnik	1. letnik
2. letnik	2. letnik	2. letnik	2. letnik	2. letnik	2. letnik
3. letnik	3. letnik	3. letnik	3. letnik	3. letnik	3. letnik
4. letnik	4. letnik	4. letnik	4. letnik	4. letnik	4. letnik
5. letnik	5. letnik	5. letnik	5. letnik	5. letnik	5. letnik
6. letnik	6. letnik	6. letnik	6. letnik	6. letnik	6. letnik

Legenda:

Spremembe (skupno največ šest pristopov k posameznemu izpitu ter obvezno 4. in vsak naslednji izpit pred komisijo) veljajo za prvič vpisano generacijo študentov v posamezni letnik dodiplomskega in podiplomskega študija.

Spremembe za prvič vpisano generacijo študentov v posamezni letnik dodiplomskega in podiplomskega študija še ne veljajo (ostaja skupno največ 8 pristopov k posameznemu izpitu ter obvezno 6. in vsak naslednji izpit pred komisijo).

Tabelarični prikaz velja za vse stopnje in vrste študija. Kot je razvidno iz zgornjega prikaza, veljajo npr. v študijskem letu 2013/14 določila pravilnika za generacijo študentov, vpisanih v prvi in drugi letnik dodiplomskega in podiplomskega študija ter za študente, ki so v prejšnjem študijskem letu ponavljali prvi letnik ali so bili osebe brez statusa študenta, v letošnjem študijskem letu pa so vpisani v drugi letnik. Prav tako spremembe veljajo za študente, ki so v študijskem letu 2013/14 vpisani v drugi letnik po merilih za prehode in so se s tem priključili generaciji, prvič vpisanih v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija v študijskem letu 2012/13. Za študente, ki v študijskem letu 2013/14 ponavljajo 2. letnik, bodo spremembe začele veljati takrat, ko bodo napredovali v višji letnik. Za študente, vpisane v višje letnike, spremembe še ne veljajo, ne glede na to, ali so študenti v višji letnik napredovali redno ali ne. Za te študente veljajo stara določila, ki so veljala ob vpisu (pred študijskim letom 2012/13), vendar le do takrat, ko oz. če jih bo pri vpisu v višji letnik dohitela generacija študentov, prvič vpisanih v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija v študijskem letu 2012/13.

Za študente, za katere bodo zaradi ponavljanja ali prekinitve študija spremembe začele veljati v višjih letnikih študija in bodo imeli takrat neopravljene obveznosti nižjih letnikov, za te obveznosti nižjih letnikov do zaključka njihovega študija velja, da bodo lahko pri le-teh še naprej opravljali izpit pri posamezni učni enoti skladno s starimi določili, tj. skupno največ osem krat in obvezno šesto in nadaljnja opravljanja izpita pred izpitno komisijo, kot je to veljalo pred spremembo pravilnika.

Ali je možno opravljati obveznosti višjega letnika?

V skladu s 3. odstavkom 8. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, lahko študent, opravlja predpisane študijske obveznosti in izpite učnih enot višjega letnika, ko opravi vse obveznosti tekočega letnika, ob predhodnem soglasju nosilca učne enote, če to dopuščajo materialni in organizacijski pogoji dela.

Ali je potrebno v primeru, ko profesor ugotovi napako pri vpisovanju ocen, postopati po 33. členu Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM?

V kolikor se profesor ob izpolnjevanju zapisnika zmoti in že ob oddaji zapisnika o izpitu opozori na napačno oceno, za popravek ocene ni potreben pisni nalog dekana in postopanje po 8. odst. 33. člena omenjenega pravilnika. V kolikor bi šlo za ugotovitev napake na podlagi kontrole evidenc, je potrebno ravnati skladno z 8. odst. 33. člena pravilnika, v konkretnem primeru pa je dovolj, da pristojna uradna oseba naredi uradni zaznamek na zapisnik in popravi oceno. O tem pa seveda lahko odloča tudi dekan članice.

Kolikokrat lahko študent pristopi k izpitu za učne enote, ki se mu določijo kot nove obveznosti po prekinitvi študija?

Če se določena učna enota toliko spremeni, da pomeni novo učno enoto (v AIPS-u je potrebna nova šifra), pri študentih, ki redno napredujejo, to v nobenem primeru ne vpliva na njihov študij, ker se jim tudi učne enote po vpisu v letnik ne spremenijo. Študenti pavzerji, ki ne napredujejo redno, zaradi takšne spremembe dobijo novo obveznost, ko nadaljujejo študij po prekinitvi. Ko jo opravljajo, se število pristopov šteje na novo.

Primer: Študent je imel v predmetniku učno enoto Matematika 1, ovrednoteno s 4 ECTS in šifro S00155, ki se je v času, ko je pavziral, spremenila v učno enoto Matematika 1 s 5 ECTS in šifro S00166. Ne glede na to, kolikokrat je študent pristopil k prvi učni enoti, bo imel za novo učno enoto še vedno vse pristope.

Kreditni sistem

Ali lahko študent menja izbrani izbirni predmet?

V primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, presežene kvote razpisanih mest pri posameznem predmetu, neustrezno predznanje), lahko študent s soglasjem prodekana ali od njega pooblaščene osebe članice najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta menja izbirni predmet, v nasprotnem primeru pa ne.

Plagiatorstvo

Kaj je plagiat oz. plagiatorstvo?

Plagiatorstvo je kršitev avtorske pravice, pri tem pa je »avtorska pravica skupen izraz za številna upravičenja, ki avtorju zagotavljajo uresničevanje premoženjskih (materialnih) in osebnih (moralnih) interesov v zvezi z izkoriščanjem avtorskega dela (14. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah).

»Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela, zato ni potreben noben postopek, da bi bilo delo avtorskopravno varovano.« (Urad RS za intelektualno lastnino: http://www.uil-sipo.si/uil/dodatno/koristni-viri/pogosta-vprasanja/avtorska-pravica/)

Kolikšen je obseg prekrivanja vsebin, da delo ni avtorsko?

Potrebnega obsega individualnosti v zaključnem delu načeloma ni mogoče kvantitativno določiti, zato naj mentor študenta spodbuja k temu, da je obseg individualnosti besedila primeren glede na temo in vsebino naloge. Mentor je tisti, ki mora presoditi, kolikšen delež individualnega besedila glede na celotno besedilo naloge je potreben in primeren. Obsega individualnega deleža v celotnem besedilu načeloma NI mogoče določiti na splošno.

Ali gre za plagiat tudi, kadar besedilo ni pravilno citirano?

Napačno citiranje in povzemanje ni plagiat (npr. študent prepiše 3 odstavke, na koncu zadnjega odstavka pa navede ime avtorja), zato je mentor zavezan, da študentu predloži in po potrebi dodatno razloži pravila citiranja.

Katere so oblike plagiatorstva pri zaključnem delu (različne oblike nepravilnega citiranja ali necitiranja)?

Študent tuje avtorsko delo v celoti ali del tujega avtorskega dela podpiše s svojim imenom in ga odda kot lastni, izvirni izdelek
Študent nepravilno citira tuje avtorsko delo, tako da iz besedila ni jasno razvidno ali gre za citat, ali pa so to študentove lastne, izvirne misli
Študent uporabi tuje avtorsko delo ali del tujega avtorskega dela in ga malo spremeni ter ne navede vira, tako da se ustvari vtis, kot da so to študentove lastne, izvirne misli
Študent avtorsko delo v tujem jeziku prevede in vključi v lastno besedilo, brez navedbe - citiranja (pravega) avtorja.

Kdo je odgovoren za plagiat?

Avtor zaključnega dela je študent, ki nosi odgovornost za spoštovanje avtorske pravice zaključnega dela.

Razno

Ali se kandidati na izrednem študiju lahko prepišejo na redni študij, v kolikor fakulteta razpolaga z dovolj razpoložljivimi sredstvi za izvedbo rednega študija?

Določilo Statuta Univerze v Mariboru pravi, da se študent izrednega študija lahko prepiše oz. vpiše v redni študij, če izpolnjuje predpisane pogoje za redni študij in če članica univerze razpolaga z materialnimi pogoji za izvedbo.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport tudi študente, ki se prepišejo na redni študij, vendar samo do kvote vpisnih mest v 1. letnik, ki so jo na članici določili ob razpisu.

Kako lahko študij zaključijo kandidati, ki so bili vpisani v javno veljavni študijski program, ki se ne razpisuje več?

Študentje se prijavijo v druge razpisane javno veljavne študijske programe in zaprosijo za priznavanje že opravljenih obveznosti. Študentom se določijo obveznosti, ki jih morajo opraviti, da lahko diplomirajo po novem študijskem programu.

Ali študentskih izkaznic, izdanih po 1. 8. 2013, ni potrebno več preklicati v Uradnem listu RS?

Iz 13. člena Pravilnika o akademski izkaznici, št. A 1/2013 NP (sprejetem na Senatu UM dne 22.10.2013) izhaja dolžnost študenta, da nemudoma obvestiti referat za študentske zadeve članice, v kolikor izgubi študentsko (akademsko) izkaznico, le-te pa mu ni potrebno več preklicevati v Uradnem listu RS (velja za študentske izkaznice, izdane po 1. 8. 2013).

Univerza v Mariboru na podlagi 17. člena vodi in vzdržuje evidenco akademskih izkaznic (med drugim tudi podatek o izgubljeni izkaznici).

Status študenta in napredovanje v višji letnik

Ali morajo ponavljavci izpolniti vse obveznosti preteklega letnika za napredovanje v višji letnik?

Za ponavljavce veljajo enaki pogoji za napredovanje kot za študente, ki niso ponavljali. Le-ti so določeni za vsak študijski program posebej.

Ali lahko v primeru podaljšanja absolventskega staža po 212. členu Statuta UM in v drugih primerih, kjer ni eksplicitno naveden rok pritožbe navedemo 8 dnevni rok (221. člen splošno navaja 15 dnevni pritožbeni rok)?

Statut je bil v tem delu spremenjen in je sedaj določen 8-dnevni rok. Članica mora v primeru, ko rok pritožbe ni določen v Statutu UM, upoštevati zakonsko dikcijo (ZUP), tj. 15 dnevni rok.

Članica ima diskrecijo samo na področju, kjer ali Statut ali ZUP določata, da organ sam določi rok – npr. dopolnitev vloge.

Kako lahko zaključijo študij študentje, ki zaradi uvedbe bolonjskih študijskih programov ne morejo ponavljati študijskih programov, v katere so vpisani?

Študentje, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja bolonjskih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po študijskih programih, v katere so se vpisali, nadaljujejo in končajo študij po novih študijskih programih, pri čemer se jim priznajo obveznosti preteklega študijskega programa in določijo obveznosti, ki jih morajo opraviti, da lahko diplomirajo po novem študijskem programu.

Kako lahko študij zaključijo kandidati, ki so bili vpisani v javno veljavni študijski program, ki se ne razpisuje več?

Status študenta

Študent lahko na vsaki stopnji študija enkrat ponavlja letnik oz. spremeni študijski program ali smer. Študent lahko v primeru, ko ni ponavljal oz. spremenil študijskega programa ali smeri, uveljavlja tudi status absolventa leto dni po zaključku zadnjega semestra.

V 60. členu Zakona za uravnoteženje javnih financ (70. člen Zakona o visokem šolstvu) je pomemben novi odstavek, ki predpisuje prenehanje statusa študenta ob zaključku zadnjega semestra, v kolikor je študent v času študija letnik ponavljal ali spremenil študijski program ali smer. V tem primeru študent nima pravice do podaljšanja statusa študenta po zaključku zadnjega semestra (če ima študent upravičene razloge, se status študenta lahko podaljša). Določbe 70. člena Zakona o visokem šolstvu se začnejo uporabljati s študijskim letom 2012/2013. Za študente, vpisane v študijske programe prve ali druge stopnje v študijskem letu 2012/2013, ki so do zaključka študijskega leta 2011/2012 že uveljavljali pravice iz druge alineje prvega odstavka 66. člena Zakona o visokem šolstvu (so ponavljali letnik ali spremenili študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu), se drugi odstavek 70. člena zakona ne uporablja. Do začetka uporabe določbe iz prvega odstavka tega člena se uporablja 70. člen Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, 32/12 – UPB).

Primer:

Kateri izmed kandidatov se lahko ob zaključku zadnjega semestra študija vpiše v absolventsko leto?

1. V prvem primeru se je študent redno vpisal na Univerzo v Ljubljani v študijskem letu 2010/2011, v študijskem letu 2011/2012 pa se je prepisal in od takrat študira na Univerzi v Mariboru.

2. V drugem primeru se je študent v študijskem letu 2010/2011 vpisal na Univerzo v Mariboru, nato pa v študijskem letu 2012/2013 ponavljal drugi letnik.

Odgovor:

Pri določanju pravice do dodatnega leta je ključno, kar se je s študentom dogajalo od vključno študijskega leta 2012/2013 dalje. Zaradi tega kandidatu, opisanem v prvem primeru, absolventsko leto pripada (pravico do menjave programa je izkoristil pred uveljavitvijo spremembe zakona), medtem ko drugemu kandidatu dodatno leto ne pripada, saj je v letu, ko je sprememba zakona začela veljati, že ponavljal letnik.

Ali lahko absolvenstko leto koristim tudi po preteku 12 mesecev od zaključka zadnjega semestra?

V skladu z drugo alinejo prvega odstavka 70. člena Zakona o visokem šolstvu status študenta preneha, če študent ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra. To obdobje, t.i. absolventski staž, je torej pravica študenta, ki jo ta koristi tako, da se vpiše v to dodatno leto (absolventa). Če se študent ne vpiše v absolvenstko leto, ne more koristiti pravic študenta, prav tako pa se v absolventsko leto ne more vpisati kasneje. Pravice namreč ni mogoče prenašati oz. je koristiti z zamikom.

Kakšne spremembe prinaša sprememba 70. člena Zakona o visokem šolstvu glede statusa študenta?

Na podlagi sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ (z dne 1. 6. 2012) se je spremenil 70. člen Zakona o visokem šolstvu (Ur.l. RS št. 32/2012), ki opredeljuje status študenta.

1. Na podlagi 70. člena Zakona o visokem šolstvu status študenta preneha, če študent:
(1) diplomira,
(2) ne diplomira na študijskem programu 1. stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
(3) se izpiše,
(4) se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
(5) je bil izključen,
(6) dokonča podiplomski študij,
(7) ne dokonča podiplomskega študija 2. stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
(8) ne dokonča podiplomskega študija 2. stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
(9) ne dokonča podiplomskega študija 3. stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.

2. Ne glede na določbi druge in sedme alineje prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

3. V primerih iz druge, četrte, sedme in osme alineje prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.

Spremenjene določbe 70.člena Zakona se začnejo uporabljati s študijskim letom 2012/2013.

Za študente, vpisane v študijske programe 1. ali 2. stopnje v študijskem letu 2012/2013, ki so do zaključka študijskega leta 2011/2012 že uveljavili pravice za ponavljanje letnika ali zamenjavo študijskega programa, se drugi ostavek 70. člena zakona ne uporablja.

Katere obveznosti študijskega programa mora opraviti študent, ki ponavlja letnik ali pavzira, ko napreduje v višji letnik, med tem časom pa je prišlo do spremembe študijskega programa?

Študentom, ki ponavljajo letnik oz. pavzirajo se skladno s spremenjenim študijskim programom določijo obveznosti, ki veljajo za generacijo študentov, h kateri se je po tem, ko je napredoval v višji letnik, priključil.

Ali je možen »preskok« letnika?

Preskok letnika je možen v primeru, ko je študent opravil obveznosti tekočega letnika, obveznosti višjega letnika ter izpolnjuje pogoje za vpis v naslednji letnik.

Primer: študent je vpisan v 1. letnik. Po izpolnitvi vseh obveznosti 1. letnika, je opravil obveznosti 2. letnika, ki so pogoji za vpis v 3. letnik. V tem primeru lahko preskoči 2. letnik in se vpiše v 3.

Ali se lahko študent po merilih za prehode vpiše na redni študij drugega študijskega programa, če je enkrat že ponavljal določeni študijski program?

Študent, ki je sicer že ponavljal 1. letnik rednega študija, se lahko po merilih za prehode vpiše v 2. (višji) letnik drugega študijskega programa.

Ali ima kandidat pravico so absolventskega staža, če je sicer zamenjal študijski program, vendar je vpisal izredni način študija?

ZUJF ne razlikuje med rednim in izrednim načinom študija, zato kandidat ni upravičen do statusa absolventa.

Ali se lahko študent, ki je po zaključku zadnjega letnika oziroma semestra prekinil študij za leto ali več, ponovno vpiše v zadnji letnik kot ponavljalec oz. ali se mu lahko podaljša status študenta zadnjega letnika iz upravičenih razlogov?

Ob upoštevanju druge alineje prvega odstavka 70. člena Zakona o visokem šolstvu študentu njegov status študenta preneha 12 mesecev po zaključku zadnjega semestra. Zato po prekinitvi študija po zadnjem letniku ne more vpisati ponavljanja zadnjega letnika oziroma se mu tudi ne more podaljšati status študenta v zadnjem letniku.

Šolnine, ceniki, stroški

Ali država financira študijske programe 2. stopnje?

Država financira redni študij na študijskih programih 2. stopnje. Skladno z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerze od leta 2004 do 2009 se kandidati, ki so diplomirali na univerzitetnih študijskih programih, sprejetih pred 11. 6. 2004, in se jim ob vpisu v študijski program 2. stopnje priznajo obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk (vpišejo se v drugi letnik), ne financirajo, saj se jim po 15. členu prehodnih in končnih določb Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/2006) prizna izobrazba, ki ustreza 2. stopnji.

Ali država financira študijske programe 3. stopnje?

Država študija na študijskih programih 3. stopnje ne financira. Študenti 3. stopnje pa imajo možnost, da se prijavijo na razpis »Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov«.

S študijskim letom 14/15 naj bi se osebam brez statusa zaračunaval strošek zaključnega dela z zagovorom. V prehodnih določbah piše, da to velja za osebe, ki v 14/15 prijavijo temo zaključne naloge.

Ali to določilo velja tudi za tiste, ki bodo v 14/15 podali vlogo za podaljšanje veljavnosti teme?

Prehodna določba velja izključno za študente, ki bodo v študijskem letu 2014/2015 prijavili temo zaključne naloge. Podaljšanje teme ne zapade pod to določbo, kajti ne gre za novo dejstvo, ti so temo že prijavili in jo samo podaljšujejo.

Vpis na podiplomski študij

Kakšni so roki za vpisovanje podiplomskih študentov?

Roki za prijavo in vpis v podiplomske študijske programe so vsako leto določeni z razpisnim besedilom za prihodnje študijsko leto. V referatu vsake članice morajo prijave zbirati do roka, ki je določen z razpisom. Kandidate, ki prijavi niso priložili vseh potrebnih prilog, referat po Zakonu o splošnem upravnem postopku pozove, da v določenem roku svojo prijavo dopolnijo. Rok, do katerega morajo kandidati dopolniti prijave, ni določen s strani organov, je odvisen od vsake posamezne članice in mora biti postavljen tako, da na članici lahko izpeljejo vse potrebne postopke. V primeru, da je popolnih prijav več, kot je razpisanih vpisnih mest, morajo na članici pred vpisom izpeljati izbirni postopek, v katerem morajo imeti enake možnosti za razvrščanje (po kriterijih za izbiro ob omejitvi vpisa, ki so določeni s študijskim programom) vsi kandidati, ki so v roku oddali popolne prijave (med te sodijo tudi tisti, ki so bili pozvani za dopolnitve prijave in so jih v roku dopolnili z ustreznimi dokazili) in izpolnjujejo pogoje za vpis, zapisane v razpisnem besedilu.

Edini rok, ki ga postavlja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je 30. september, do katerega morajo biti vpisani vsi kandidati, razen tistih, ki se bodo v podiplomske študijske programe vpisovali iz upravičenih razlogov in o katerih bodo odločali pristojni organi na članici (le-ti se vpišejo najkasneje do 30. oktobra).

Ali je potrebno vpisati tudi doktorske študente, ki prijavljajo temo doktorske disertacije po opravljenem magisteriju?

Študent je skladno s Statutom Univerze v Mariboru oseba, ki je vpisana na univerzo in svoj študentski status izkazuje s študentsko izkaznico. Študent po uspešno končanem izobraževanju po študijskih programih za pridobitev izobrazbe dobi diplomo in strokovni oz. znanstveni naslov, ki ga skladno z zakonom določa študijski program.

Na podlagi sklepa Senata Univerze v Mariboru, ki je bil sprejet na 18. redni seji 19. 4. 2005: »Strokovne službe se zadolži, da pripravijo sistem vpisa v AIPS tudi kandidatom, ki pripravljajo doktorsko temo v dogovoru z mentorjem« morajo vse članice take kandidate vpisati v evidenco AIPS skladno s predpisanimi roki, ali najkasneje do potrditve teme doktorske disertacije.

Kandidat, ki prijavlja temo doktorske disertacije in ni na seznamu vpisanih študentov, ne more kandidirati na razpisu za pridobitev sredstev iz inovativne sheme za sofinanciranje študijskih programov 3. stopnje.

Ali lahko študentje diferencialne izpite, ki so pogoj za vpis, opravljajo med študijem na študijskem programu 2. stopnje?

Skladno z Zakonom o visokem šolstvu Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17 in 175/20 – ZIUOPDVE), akreditiranim študijskim programom ter razpisnim besedilom za vpis v podiplomske študijske programe morajo kandidati, ki se v študijske programe 2. stopnje vpisujejo z drugih strokovnih področij, pred vpisom v študijski opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, in so določene z akreditiranim študijskim programom.

Obveznosti, ki jih študentje opravijo, so pogoj za vpis in niso del študijskega programa, na katerega se vpisujejo. Brez teh obveznosti kandidati ne izpolnjujejo pogojev za vpis.

Ali se lahko v zadnjem roku na vpisna mesta za državljane Republike Slovenije in državljane držav članic Evropske unije prijavijo tudi tujci?

V skladu s prvim in drugim odstavkom 45. člena pravilnika določbe 4. člena Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu veljajo tudi za razpis za vpis v študijske programe druge in tretje stopnje, kar pomeni, da se v zadnjem roku lahko za tujce ponudijo tudi prosta mesta, ki so namenjena državljanom Republike Slovenije in držav članic Evropske unije.

Sem absolvent študijskega programa na 2. stopnji na drugi univerzi. Ali je mogoče, da se v času absolventskega leta prepišem na drug študijski program 2. stopnje UM in na tem študijskem programu napišem magistrsko nalogo?

Prepis na študijski program Univerze v Mariboru je mogoč, če še niste izkoristili možnosti ponavljanja ali prepisa na drug študijski program in če se boste izpisali iz študijskega programa, na katerega ste trenutno vpisani. Vpis je mogoč s prijavo preko informacijskega sistema eVŠ, in sicer v 1. letnik, nato pa vam na fakulteti s postopkom priznavanja priznajo tiste obveznosti, ki so z vidika študijskih izidov in kompetenc enake na obeh študijskih programih. Le na ta način lahko tudi formalno pripravljate in zagovarjate magistrsko nalogo na UM, ki vam bo na koncu tudi podelila strokovni naslov in diplomo o magisteriju.

Ali je možna prijava po roku, določenim z razpisom?

Rok za prijavo na podiplomski študijski program je določen s splošnimi določili razpisa za vpis v podiplomske študijske programe in je objavljen na spletnih straneh univerze. Po zaključenem prijavnem roku prijava v sistem eVŠ NI VEČ MOGOČA.

Ali lahko tuje študente, ki so se prijavili na podiplomski študij in še nimajo urejene nostrifikacije, skladno s 47. členom Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa tudi letos izjemoma vpišemo do 30. oktobra?

Tujim kandidatom, za katere postopek priznavanja v tujini pridobljenega izobraževanja ni bil zaključen do roka, določenega z razpisom za vpis, lahko pristojna komisija na prošnjo kandidata skladno z Merili za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov skladno s 85., 121. ter 212. členom Statuta UM na prošnjo študenta odobri vpis po roku, vendar najkasneje do 30. 10.

Ali je mogoče, da se na študijske programe vpišem tudi v primeru, če še nisem diplomiral?

Zaključek predhodnega študija ni pogoj za prijavo. V prijavnem postopku se kandidati lahko prijavijo, tudi če še niso diplomirali, vendar morajo članici do roka, ki ga le-ta določi interno, dostaviti dokazilo o zaključeni predhodni izobrazbi. Torej: diplomiranje ni pogoj za prijavo, je pa pogoj za vpis!

Ali je potrebno študij na drugi stopnji plačati tudi v primeru, če sem dodiplomski študij (ki je enakovreden izobrazbi na drugi bolonjski stopnji) plačal s šolnino?

Ne glede na to, ali ste na predhodnem študiju plačali šolnino ali ne, ministrstvo kandidatom z že pridobljeno izobrazbo druge stopnje ob vpisu na študijske programe druge stopnje ne financira šolnine. Določilo velja za vse diplomante starih študijskih programov (UN, VS+specializacija).

Magistriral sem na študijskem programu druge stopnje, vendar se želim ponovno vpisati na študijski program druge stopnje s sorodnega področja. Ali je to mogoče? Ali je mogoče študirati redno?

Prijavite se lahko na vpisna mesta za prvi letnik rednega študija. V kolikor izpolnjujete pogoje za vpis, vam bodo na fakulteti priznali ustrezne obveznosti, ki ste jih opravili na predhodnem študiju, skladno s splošnimi določili razpisa za vpis v podiplomske študijske programe pa upoštevajte tudi, da boste morali študij plačati, saj že imate pridobljeno izobrazbo 2. stopnje, in sicer tudi, če želite študirati redno.

Zanima me, če eVŠ upošteva želje na enak način kot na dodiplomskem študiju (možnost treh želja)?

Informacijski sistem ne upošteva treh želja, ker prijavno-vpisni postopek na podiplomskem študiju ni identičen dodiplomskemu. Kandidati se lahko prijavijo na več podiplomskih študijskih programov, na katerih so lahko tudi sprejeti, vendar se lahko vpišejo samo na en študijski program.

Zanima me, če so kandidati, ki diplomirajo do prijave v enakovrednem položaju kot kandidati, ki diplomirajo po roku za prijavo.

Rok za prijavo ni enak roku, do katerega morajo kandidati diplomirati, kar pomeni, da lahko kandidati diplomirajo tudi po roku, določenim z razpisom, vendar najkasneje do roka, ki ga za oddajo dokazil določi članica. Kandidati se v prijavno-vpisnem postopku obravnavajo enakovredno (tudi kadar na podlagi omejitve vpisa poteka izbirni postopek).
.

Merila za prehode med študijskimi programi

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu.

Prehodi so možni med študijskimi programi, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz trenutnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se

lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Kandidati lahko v isti letnik prehajajo samo v primeru, kadar ne gre za prvi letnik. V takem primeru se namreč šteje, da je kandidat menjal študijski program.

V skladu z merili višješolskega ali visokošolskega zavoda za prehode in priznavanje opravljenih študijskih obveznosti se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

Skladno z interpretacijo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu se po merilih za prehode lahko na študijske programe vpisujejo le študenti, ne pa tudi diplomanti, razen v primeru kandidatov, ki so zaključili študijske programe za pridobitev magisterija znanosti, sprejete pred 11. 6. 2004. Ti se skladno s 16. členom ZVIS – E na študijske programe tretje stopnje vpisujejo po merilih za prehode.

Diplomanti študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki so se do sedaj vpisovali na vpisna mesta po merilih za prehode, se s študijskim letom 2014/15 prijavljajo na vpisna mesta za vpis v prvi letnik kot vsi ostali kandidati, ne glede na to, da se s priznavanjem obveznosti lahko ustrezno vpišejo v višji letnik, skladno z akreditiranimi vpisnimi pogoji.

Kakšna je razlika med prehodom med študijskimi programi in menjavo študijskega programa?

Kandidat lahko po merilih za prehode prehaja v drugi študijski program takrat, kadar le-ta ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in v katerem se mu lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz trenutnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja.

Kadar kandidat ne izpolnjuje zgoraj omenjenih pogojev, ne gre za prehod temveč za menjavo študijskega programa.

Ali se lahko iz rednega v redni študij prepišem med študijskim letom?

Sprememba načina študija se lahko izvede le ob pričetku študijskega leta, in sicer na prošnjo kandidata, ki jo obravnava pristojni organ članice.

FAQ // <![CDATA[ _spBodyOnLoadFunctionNames.push("setupPageDescriptionCallout"); // ]]>

Pogosto zastavljena vprašanja - FAQ

FAQ