Pogosto zastavljena vprašanja

 

 Vpis

expand 
Primeri izračunavanja točk za razvrščanje v visokošo​lske študijske programe

​Visokošolska prijavno-informacijska služba v skladu z določili Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Ur.l. RS, št. 68/96) izračunava točke, na osnovi katerih razvršča kandidate v študijske programe.

 
Primer 1:
 
Kandidat se je prijavil v visokošolski strokovni študijski program Poslovna ekonomija na Ekonomsko poslovni fakulteti. Srednjo šolo je končal z zaključnim izpitom s štirimi predmeti (Slovenski jezik 3, Matematika 4, Zgodovina 2 in Kemija 4). V tretjem letniku srednje šole je bil zadosten, v četrtem pa dober.
 
V Razpisu za vpis (Objave MŠŠ, Ljubljana, 15. 1. 1999) je navedeno, da se v primeru omejitve vpisa izbira kandidate glede na uspeh pri zaključnem izpitu oziroma maturi (60% točk) in splošni uspeh v tretjem in četrtem letniku (40% točk).
 
Izračun točk:
Vsota ocen na zaključnem izpitu je 3+4+2+4=13 točk. V Tabeli za pretvorbo ocen 13 točkam v stolpcu “Zaključni izpit s štirimi predmeti” ustreza 65 točk v stolpcu “Normirane vrednosti”.
 
Vsota splošnih uspehov v 3. in 4. letniku je 2+3=5 točk. V Tabeli za pretvorbo ocen 5 točkam v stolpcu “3. in 4. letnik (ali zaključni izpit z dvema predmetoma)” ustreza 50 točk v stolpcu “Normirane vrednosti”.
 
Točke = 65 × 0,6 + 50 × 0,4 = 59 točk

 
Primer 2:
 
Kandidat se je prijavil v univerzitetni študijski program Pravo na Pravni fakulteti. Srednjo šolo je končal z maturo (Slovenski jezik 3, Matematika 6, Angleški jezik 5, Biologija 4 in Kemija 3). V tretjem letniku srednje šole je bil dober, v četrtem pa prav dober.
 
V Razpisu za vpis je navedeno, da se v primeru omejitve vpisa izbira kandidate glede na uspeh pri maturi (60% točk), splošni uspeh v tretjem in četrtem letniku (40% točk).
 
Izračun točk:
Vsota ocen na maturi je 3+6+5+4+3=21 točk. V Tabeli za pretvorbo ocen 21 točkam v stolpcu “Matura” ustreza 85 točk v stolpcu “Normirane vrednosti”.
 
Vsota splošnih uspehov v 3. in 4. letniku je 3+4=7 točk. V Tabeli za pretvorbo ocen 7 točkam v stolpcu “3. in 4. letnik (ali zaključni izpit z dvema predmetoma)” ustreza 70 točk v stolpcu “Normirane vrednosti”.
 
Točke = 85 × 0,60 + 70 × 0,4 = 79 točk

 
Primer 3:
 
Izračun točk je nekoliko bolj zapleten pri programih, ki izvajajo preizkuse nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti. Vzemimo primer kandidata, ki se je prijavil v univerzitetni študijski program glasbena pedagogika na Pedagoški fakulteti. Maturo je opravil s 14 točkami, v 3. in 4. letniku je bil dober. Na preizkusu nadarjenosti je dosegel 70 točk od 100 možnih. Preizkus nadarjenosti so uspešno opravili vsi, ki so dosegli vsaj 60 točk (minimum).
 
V Razpisu za vpis je navedeno, da se v primeru omejitve vpisa izbira kandidate glede na uspeh pri maturi (40% točk), splošni uspeh v tretjem in četrtem letniku (10% točk) ter uspeh pri preizkusu nadarjenosti (50% točk).
 
Izračun točk:
Vsota ocen na maturi je 14 točk. V Tabeli za pretvorbo ocen 14 točkam v stolpcu “Matura” ustreza 55 točk v stolpcu “Normirane vrednosti”.
 
Vsota splošnih uspehov v 3. in 4. letniku je 3+3=6 točk. V Tabeli za pretvorbo ocen 6 točkam v stolpcu “3. in 4. letnik (ali zaključni izpit z dvema predmetoma)” ustreza 60 točk v stolpcu “Normirane vrednosti”. Točke za preizkus nadarjenosti izračunamo po formuli:
 
t = 40 + 60 × (u - m)/(M - m)
 
kjer pomeni u število točk, ki jih je kandidat dobil na preizkusu nadarjenosti, M največje možno število točk na preizkusu nadarjenosti, m pa najmanjše število točk, s katerim je kandidat še opravil preizkus nadarjenosti (minimum).
 
Točke = 55 × 0,4 + 60 × 0,1 + 55 × 0,5 = 55,50 točk

 
Primer 4:

Kandidat se je prijavil v univerzitetni študijski program Medicina na Medicinski fakulteti. Srednjo šolo je končal z maturo (Slovenski jezik 3, Matematika 6, Angleški jezik 5, Biologija 4 in Kemija 3). V tretjem letniku srednje šole je bil dober, v četrtem pa prav dober.

V Razpisu za vpis je navedeno, da se v primeru omejitve vpisa izbira kandidate glede na uspeh pri maturi (35 % točk), splošni uspeh v tretjem in četrtem letniku (20 % točk) ter uspeh pri posameznih predmetih mature (matematika, tuji jezik in en naravoslovni predmet, 45 %).

Izračun točk:
Vsota ocen na maturi je 3 + 6 + 5 + 4 + 3 = 21 točk. V Tabeli za pretvorbo ocen 21 točkam v stolpcu »Matura« ustreza 85 točk v stolpcu »Normirane vrednosti«.

Vsota splošnih uspehov v 3. in 4. letniku je 3 + 4 = 7 točk. V Tabeli za pretvorbo ocen 7 točkam v stolpcu »3. in 4. letnik (ali zaključni izpit z dvema predmetoma)« ustreza 70 točk v stolpcu »Normirane vrednosti«.

Ocena iz matematike je 6, iz angleščine 5 in iz biologije 4 (kemije ne upoštevamo, ker je ocena nižja kot pri biologiji). Matematika in angleščina se preračunavata po lestvici 2-8 (ker kandidat lahko na maturi opravlja predmet na osnovni ali višji ravni), biologija pa po lestvici 2-5 (ker biologije ni mogoče opravljati na višji ravni). V Tabeli za pretvorbo ocen 6 točkam v stolpcu »Lestvica 2-8« ustreza 80 točk v stolpcu »Normirane vrednosti«, 5 točkam v stolpcu »Lestvica 2-8 ustreza 70 točk v stolpcu »Normirane vrednosti«, 4 točkam v stolpcu »Lestvica 2-5« ustreza 80 točk v stolpcu »Normirane vrednosti«.

Točke = 85 × 0,35 + 70 × 0,2 + 80 × 0,15 + 70 × 0,15 + 80 × 0,15 = 78,25 točk.

 

expand 
Kako in kdaj se lahko kandidati prijavijo za vpis v prvi letnik dodiplomskega študija v prvem prijavnem roku?

Prvi prijavni rok poteka od 5. februarja do 5. marca 2015.

Prijavo za vpis lahko kandidati oddajo preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/prijava/. Vsak kandidat lahko odda samo eno prijavo, in sicer, če se prijavlja:

1) s kvalificiranim digitalnim potrdilom natisnjenega obrazca po pošti ne pošilja, temveč prijavo za vpis v eVŠ odda do 5. marca 2015;

2) brez kvalificiranega digitalnega potrdila (z uporabniškim imenom in geslom), mora obrazec prijave za vpis poslati elektronsko v eVŠ, nato natisniti, podpisati in ga s prilogami priporočeno poslati po pošti do 5. marca 2015 pristojni visokošolski prijavno-informacijski službi.


POMEMBNO:

Kot pravočasna se upošteva prijava:

- če se kandidat prijavi s kvalificiranim digitalnim potrdilom: prijava, ki je bila izpolnjena in oddana z elektronskim podpisom v eVŠ do 5. marca 2015;

-  če se kandidat prijavi z uporabniškim imenom in geslom: prijava, ki je bila izpolnjena v eVŠ, natisnjena v istem besedilu, kot je besedilo v zadnjem oddanem obrazcu eVŠ, podpisana in priporočeno poslana pristojni visokošolski prijavno-informacijski službi do 5. marca 2015.

Kdaj in kje bodo objavljeni podatki o minimumih točk za študijske programe z omejitvijo vpisa?
​Podatki o minimumih točk bodo znani po končanem postopku razvrščanja prvega prijavnega roka. Objavljeni bodo na spletnih straneh visokošolske prijavno-informacijske službe.
Kaj storiti, če se vpisa ne morete udeležiti?

V primeru, da se vpisa na dan, ki ga je določil visokošolski zavod, ne morete udeležiti, morate obvestiti visokošolski zavod, kamor ste bili sprejeti, in se dogovoriti o nadaljnjih možnostih. Za izvedbo vpisa lahko pooblastite drugo osebo.

Kdaj poteka drugi prijavni rok?

Drugi prijavni rok poteka od 21. do 28. avgusta 2015.

Kdo lahko odda prijavo v drugem prijavnem roku?

Drugo prijavo lahko oddajo kandidati, ki niso oddali Prve prijave za vpis in tisti, ki niso bili sprejeti v nobenega od v Prvi prijavi napisanih študijskih programov.


Izjemoma se lahko prijavijo tudi kandidati, ki so oddali Prvo prijavo in bili v prvem roku sprejeti, če imajo za to upravičen razlog. Razlog je upravičen, ko so kumulativno izpolnjene predpostavke, da gre za zunanji dogodek (zunaj okvira njegove običajne dejavnosti), ki je nepredvidljiv, neizogiben in ga kandidat ni bil zmožen odvrniti. O upravičenih razlogih odloči pristojni organ univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda na osnovi pisne prošnje z dokazili, ki jo kandidat pošlje na naslov pristojne visokošolske prijavno-informacijske službe skupaj s prijavo oziroma najkasneje do 28. avgusta 2015.

Kdaj in kje bo vpis kandidatov, sprejetih v drugem roku, v prvi letnik dodiplomskega študija?

Vpis sprejetih kandidatov v drugem roku izbirnega postopka bo na visokošolskih zavodih od 25. do 30. septembra 2015. Visokošolski zavodi bodo kandidate k vpisu pisno povabili.

Kdaj in kako poteka tretji prijavni rok?

​Tretji prijavni rok poteka od 1. do 5. oktobra 2015.

Prijavo za vpis lahko kandidati oddajo preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/prijava/. V prijavi kandidat napiše en študijski program, za katerega izpolnjujejo pogoje za vpis, in sicer, če se prijavlja:

1)        s kvalificiranim digitalnim potrdilom natisnjenega obrazca po pošti ne pošilja, temveč prijavo za vpis v eVŠ odda do 5. oktobra 2015.

2)     brez kvalificiranega digitalnega potrdila (z uporabniškim imenom in geslom), mora obrazec prijave za vpis poslati elektronsko v eVŠ, nato natisniti, podpisati in ga s prilogami priporočeno poslati po pošti do 5. oktobra 2015 visokošolskemu zavodu.


POMEMBNO:

Kot pravočasna se upošteva:

- če se kandidat prijavi s kvalificiranim digitalnim potrdilom: prijava, ki je bila izpolnjena in oddana z elektronskim podpisom v eVŠ do 5. oktobra 2015;

-  če se kandidat prijavi z uporabniškim imenom in geslom: prijava, ki je bila izpolnjena v eVŠ, natisnjena v istem besedilu, kot je besedilo v zadnjem oddanem obrazcu eVŠ, podpisana in priporočeno poslana visokošolskemu zavodu na naslov naveden v levem zgornjem kotu natisnjenega obrazca prijave za vpis do 5. oktobra 2015. 


V tretjem roku se na redni študij lahko prijavijo:

- kandidati, ki so oddali prvo ali drugo prijavo in se v izbirnem postopku tekočega leta niso uvrstili v nobenega od v prijavi naštetih študijskih programov;

- kandidati, sprejeti v prvem ali drugem prijavnem roku v študijski program, ki se ne bo izvajal;

- študentje, ki želijo zamenjati študijski program in te pravice oziroma pravice do ponavljanja še niso izkoristili. Ne morejo pa v tem prijavnem roku pravice do zamenjave študijskega programa izkoristiti tisti kandidati, ki so bili v študijski program sprejeti na osnovi prijavno-sprejemnega postopka v prvem ali drugem prijavnem roku po tem razpisu.


Prijavijo se lahko tudi kandidati za izredni študij.

Ali velja starostna omejitev za vpis v redni študij?

​Starostne omejitve za vpis v redni študij ni.

Ali se lahko kandidat, ki je že ponavljal ali zamenjal redni študijski program, ponovno prijavi za vpis v prvi letnik rednega študija?

​Kandidati, ki so enkrat že ponavljali ali enkrat že zamenjali redni študijski program, se za redni študij ne smejo več prijaviti.

 Dodiplomski študij

expand 
Ali lahko študent, ki je opravil zadnji letnik študija in nato eno ali več let "pavziral", koristi status absolventa?

​V skladu s 70. členom Zakona o visokem šolstvu študentu status preneha, če ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra. Absolvent se ne šteje kot vpis v višji letnik, saj to ni letnik, temveč predstavlja le status. Iz navedenega sledi, da lahko absolvent traja največ do 12 mesecev po zaključku zadnjega semestra. Študent statusa absolventa torej ne more začeti koristiti oziroma ga ne more koristiti po preteku enega leta po zaključku zadnjega semestra študija.

Ali se lahko absolvent določenega študijskega programa vpiše še na drug študijski program fakultete Univerze v Mariboru?

​V skladu s 66. členom Zakona o visokem šolstvu se izobraževanje po več študijskih programih hkrati razume kot vzporedno izobraževanje. Statut Univerze v Mariboru v 94. členu določa, da v času absolventskega staža vpis v vzporedni študij ni mogoč.

Navedeno pomeni, da se absolvent ne more vpisati še na drug študijski program fakultete Univerze v Mariboru.

expand 
Ali je mogoče študentu, ki diplomo zagovarja v mesecu juniju, izdati potrdilo oziroma sklep o zaključenem dodiplomskem študiju po določenem časovnem zamiku, npr. v mesecu septembru?

Izdaja potrdila oziroma sklepa o zaključenem dodiplomskem študiju s časovnim zamikom ni skladna z veljavno zakonodajo, saj 32.a člen ZViS določa, da kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in dobi diplomo. Prav tako 70. člen ZViS določa, da status študenta preneha, če študent diplomira.

Ali se lahko v prijavnem postopku za vpis v prvi letnik dodiplomskega študija na vpisna mesta za redni študij prijavijo diplomanti, ki so visokošolsko diplomo pridobili v tujini?

​V skladu z določili Razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2015/2016 (Objave MIZŠ, 30. januar 2015) se lahko diplomanti in študenti, ki bodo diplomirali v študijskem letu 2014/2015, prijavijo na redni študij samo na mesta za diplomante. To določilo velja za vse diplomante, ne glede na državo, kjer so diplomo pridobili.

expand 
Ali se lahko študent, ki je že izkoristil pravico do ponavljanja letnika študija ali spremembe študijskega programa ali smeri, po merilih za prehode prepiše na redni način študija drugega študijskega programa?

​Študent, ki je že ponavljal letnik študija ali spremenil študijski progam ali smer, se lahko po merilih za prehode vpiše le v višji letnik drugega študijskega programa, torej ne more prehajati v isti letnik, v katerega je že vpisan na trenutnem študijskem programu.

expand 
Ali ima študent pravico ponavljati zadnji letnik študija?

​Zakon o visokem šolstvu daje pravico do ponavljanja vsakemu študentu in za katerikoli letnik. Navedeno pomeni, da ima študent pravico ponavljati tudi zadnji letnik posameznega študijskega programa.

 

Kako fakulteta za posamezni letnik študija določi razpoložljivo število vpisnih mest, namenjenih tistim študentom, ki se želijo ob vpisu (napredovanju) v višji letnik študija prepisati iz izrednega na redni način študija?

​Število razpoložljivih vpisnih mest za posamezni študijski program je omejeno s številom (kvoto) vpisnih mest, ki je bilo razpisano za vpis v 1. letnik rednega študija te generacije študentov.

expand 
Kje je mogoče najti informacije o višini šolnin za izredni način študija za študijsko leto 2014/2015?

​Informacije o šolninah za izredni način študija na študijskih programih Univerze v Mariboru za študijsko leto 2014/2015 je mogoče najti na povezavi http://www.um.si/studij/financiranje/Strani/default.aspx v okviru dokumenta »Cenik storitev Univerze v Mariboru za študijsko leto 2014-2015.«

expand 
Kako lahko ponavljajo letnik študija in končajo študij tisti študenti, ki so vpisani na stare študijske programe (pred uvedbo novih- bolonjskih študijskih programov)?

​V skladu z določili prehodnih in končnih določb Zakona o visokem šolstvu študenti, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po študijskih programih, v katere so se vpisali, nadaljujejo in končajo študij po novih študijskih programih.

expand 

 Podiplomski študij

expand 
Kako pripraviti vlogo za akreditacijo ter vlogo za ponovno akreditacijo študijskega programa?

Vloga za akreditacijo novega oz. vloga za ponovno akreditacijo študijskega programa se pripravi v skladu z navodili iz Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, in sicer ob upoštevanju Meril za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev, Meril za prehode med študijskimi programi, Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS.

 
Skladno z istimi merili se pripravi tudi vloga za akreditacijo novega visokošolskega zavoda ali dislocirane enote.​
Kaj so spremembe študijskega programa?

Univerza obvezne sestavine študijskih programov spreminja sama, imenujemo jih spremembe študijskih programov.

 
O spremembah obveznih sestavin študijskih programov mora univerza v 30 dneh od njihovega sprejema seznaniti NAKVIS na način, kot je dogovorjeno v Merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov.​
Na kakšen način se tvorijo strokovni naslovi na dvopredmetnih študijskih programih, da bo le-to poenoteno na ravni Univerze v Mariboru?

Skladno z Zakonom o strokovnih in znanstvenih mora imeti vsak študijski program svoj strokovni naslov, ki se akreditira skupaj s študijskim programom. Ker gre pri dvopredmetnih študijskih programih dejansko za dva študijska programa, ki se akreditirata vsak posebej, skladno s tem pa tudi strokovni naslovi, je potrebno strokovne naslove tvoriti na tak način, da za vsakega izmed naslovov zapišete »magister« in izpeljavo iz prevladujočega področja, npr. »magister profesor zgodovine in magister profesor geografije«.​​

expand 
Kdaj je potrebno strokovni službi posredovati gradivo za seje Komisije za dodiplomski študij in komisije za podiplomski študij Senata Univerze v Mariboru?

Služba za izobraževanje in študijske zadeve pripravlja gradivo za seje Komisije za dodiplomski študij in Komisije za podiplomski študij, ki so predvidoma enkrat mesečno, po potrebi pa tudi večkrat (kot izredna ali korespondenčna seja).

Strokovni sodelavci morajo gradivo za seje pregledati, pripravljavcem gradiva posredovati morebitne pripombe in gradivo objaviti na spletnih straneh, zato morajo članice gradivo strokovni službi posredovati pravočasno, tj. najmanj 10 dni pred sejo za spremembe študijskih programov, študijske programe v zadnjem pregledu in druge tekoče zadeve, za pregled ostalega gradiva strokovna služba potrebuje več časa, zato mora biti gradivo posredovano prej kot v omenjenem roku.​
expand 
Kakšen je postopek potrditve teme doktorske disertacije?

Postopek potrditve teme doktorske disertacije je naslednji:

  • Kandidat odda popolno vlogo v referat članice.
  • Referat posreduje en izvod vloge predstojniku katedre, drugega potencialnemu mentorju.
  • Katedra izdela mnenje in ga posreduje pristojni komisiji članice.
  • Pristojna komisija članice izdela mnenje in ga posreduje senatu članice.
  • Senat članice imenuje komisijo za oceno teme, ki izdela oceno, oblikuje mnenje, ter vlogo posreduje Komisiji za podiplomski študij UM (v nadaljevanju KPŠ UM).
  • KPŠ UM obravnava poročilo o primernosti teme, znanstveno aktivnost mentorja, mnenje senata članice, izdela mnenje in ga posreduje Senatu UM.
  • Senat UM predlog teme sprejme, zavrne ali vrne članici ali kandidatu v dopolnitev.
  • UM izda kandidatu sklep.​
Kako izdelati poizvedbo o izvirnosti in relevantnosti teme?

Poizvedbo o izvirnosti in relevantnosti teme je najbolje izdelati v obliki tabele, iztisov iz različnih baz pa ni potrebno prilagati k dokumentaciji, ki se pošlje na KPŠ UM.​

Ali lahko visokošolski učitelj, ki ima že pet potrjenih mentorstev doktorskim kandidatom, somentorstvo doktorskemu kandidatu?
Katero dokumentacijo za prijavo teme je potrebno poslati na KPŠ UM in v kakšni obliki?

Kot gradivo za KPŠ UM je potrebno na UM poslati mnenje komisije za oceno teme doktorske disertacije, iz katere je razvidna poizvedba o izvirnosti in relevantnosti teme, obrazec za mentorja, iz katerega je razvidna njegova znanstvena aktivnost (brez iztisov iz sistema COBISS), obrazec za predstavitev teme doktorske disertacije in mnenje senata članice. Vso dokumentacijo je potrebno oddati v tiskani verziji ter v elektronski verziji v formatih doc ali pdf.​

​​

expand 
expand 
Ali lahko študent skladno z Merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS v obsegu 10 ECTS zamenja z drugim predmetov, ki vsebinsko ne ustreza stroki?

Študent lahko povsem prosto izbira zgolj prosto izbirne predmete in izbirne predmete, ki so z nabora njegovih izbirnih predmetov (nabor je lahko s študijskim programom razširjen tudi na obvezne predmete drugih programov članice ali tudi drugih članic), medtem ko mu mora izbiro izven teh kategorij nekdo potrditi. V primeru medfakultetne izbirnosti so to koordinatorji ECTS. Z Navodili o izvajanju izbirnosti na UM je določeno, da je način izvedbe izbire predmetov znotraj fakultete in potrditev izbire, kadar je le-ta predvidena s študijskim programom, v pristojnosti posamezne fakultete. Lahko se torej odločite, da izbirnost potrjujejo ECTS koordinatorji ali predstojniki.

 

Ne toliko z vidika kompetenc, pa vendar, mora oseba, ki odobri izbirnost, preveriti tudi, če:

 

- izbrani predmet (npr. obseg kreditnih točk) ustreza obsegu izbirnosti, kakor jo omogoča študijski program, v katerega je vpisan študent, 

 

-  študent izpolnjuje morebitne dodatne pogoje za izbrani predmet (če so za posamezne predmete določeni posebni pogoji glede predznanja), 

 

- ne gre za predmet, ki je po vsebinah in ciljih v večji meri enak predmetu, ki ga ima študent v svojem predmetniku ali ga je predhodno že izbral, 

 

-  število prijav za posamezen predmet presega skupno število razpisanih mest za ta predmet.​​

expand 
expand 
Kolikokrat lahko študent opravlja izpit, če je k izpitu že pristopil, študija pa ni redno nadaljeval, kar pomeni, da bodo zanj v višjih letnikih veljala spremenjena določila Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM?

V drugem odstavku 16. člena Sprememb in dopolnitev Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM je navedeno, da se spremembe 2. in 3. odstavka 11. člena in 15. člena pravilnika začnejo uporabljati v študijskem letu 2012/2013 za študente, ki bodo takrat prvič vpisani v 1. letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija. Za vse študente, ki se bodo v študijskem letu 2012/2013 prvič vpisali v 1. letnik na posamezen študijski program, velja omenjeni pravilnik na način, da bodo lahko opravljali izpit pri posamezni učni enoti največ šestkrat.

 

Isti člen za ponovno vpisane v 1. letnik v študijskem letu 2012/2013 določa, da zanje začnejo omenjene spremembe pravilnika veljati od takrat, ko bodo napredovali v višji letnik. Izpite višjih letnikov bodo skladno s tem lahko opravljali skupno največ šestkrat, ter obvezno pred izpitno komisijo 4. in vsak naslednji izpit. Za študente, za katere bodo zaradi ponavljanja ali prekinitve študija spremembe 2. in 3. odstavka 11. člena in 15. člena začele veljati v višjih letnikih študija in bodo imeli takrat neopravljene obveznosti nižjih letnikov, za te obveznosti nižjih letnikov velja, da lahko pri le-teh še naprej opravljajo izpit pri posamezni učni enoti skupno največ osem krat, kot je to veljalo pred spremembo pravilnika.

 

Študent ima v času študija možnost pristopiti k izpitu le tolikokrat, kot je določeno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru. V primeru ponavljanja letnika se štetje števila pristopov k izpitu nadaljuje od zadnjega pristopa. Če študent ponavlja letnik, to ne pomeni, da začne štetje pristopov k izpitu z ničle.

Primer: Študent je že trikrat pristopil k izpitu. Ker je bil pri študiju neuspešen, je letnik ponavljal. Ob ponovni prijavi k opravljanju istega izpita se mu šteje četrti in ne prvi pristop k izpitu. ​​​​

Tolmačenje 39. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (neuradno prečiščeno besedilo − NPB1)

Pravilnik v prehodnih in končnih določbah sprememb in dopolnitev Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru z dne 31. 1. 2012 pravi:

 

»39. člen

(1) Dopolnitve pravilnika začnejo veljati petnajst dni po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.

(2) Spremembe 2. in 3. odstavka 11. člena in 15. člena pravilnika se začnejo uporabljati v študijskem letu 2012/2013 za študente, ki bodo takrat prvič vpisani v 1. letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija, za ponovno vpisane v 1. letnik v tem študijskem letu pa od takrat, ko bodo napredovali v višji letnik.

(3) Za študente, ki so ob začetku veljave teh dopolnitev pravilnika že prijavljeni na izpit, določila dopolnitev pravilnika za to prijavo ne veljajo, razen če so za študenta ugodnejša.«

 

Spremembe pravilnika so se začele uporabljati v študijskem letu 2012/13 za generacijo študentov, ki je bila takrat prvič vpisana v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija. Navedeno pomeni, da ta generacija študentov lahko posamezen izpit opravlja skupno največ šestkrat in da pred izpitno komisijo opravlja izpite ali ponavlja izpite z namenom zvišanja ocene na pisno zahtevo študenta ali nosilca učne enote ter obvezno 4. in vsak naslednji izpit. V primeru, da študent iz te generacije tudi v šestem možnem opravljanju ne opravi posameznega izpita, se ga izpiše iz študijskega programa, po katerem je doslej študiral.

 

Za študente, ki so bili v študijskem letu 2012/13 vpisani v višjih letnikih (prvič ali ponovno) in bodo redno napredovali, se uporabljajo določila starega pravilnika, ki so za te študente veljala ob vpisu. Za vse te študente veljajo stara določila tako glede števila vseh možnih pristopov k izpitu kot za obvezno opravljanje izpita pred izpitno komisijo.

 

Za kandidate, ki niso ali ne bodo redno napredovali (za ponovno vpisane študente in za kandidate brez statusa študenta) spremembe začnejo veljati:

          ob vpisu v višji letnik, vendar samo v primeru, če jih v študijskem letu, v katerem se vpišejo v višji letnik, dohiti generacija, ki je bila v študijskem letu 2012/13 prvič vpisana v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija in s katero so se spremembe začele postopno uvajati.

 

Tabela: Primer uporabe določil novega pravilnika za vpisane generacije po študijskih letih

 

2012/13

2013/14

2014/15

2015/16

2016/17

2017/18

1. letnik

1. letnik

1. letnik

1. letnik

1. letnik

1. letnik

2. letnik

2. letnik

2. letnik

2. letnik

2. letnik

2. letnik

3. letnik

3. letnik

3. letnik

3. letnik

3. letnik

3. letnik

4. letnik

4. letnik

4. letnik

4. letnik

4. letnik

4. letnik

5. letnik

5. letnik

5. letnik

5. letnik

5. letnik

5. letnik

6. letnik

6. letnik

6. letnik

6. letnik

6. letnik

6. letnik

 

Legenda:

Spremembe (skupno največ šest pristopov k posameznemu izpitu ter obvezno 4. in vsak naslednji izpit pred komisijo) veljajo za prvič vpisano generacijo študentov v posamezni letnik dodiplomskega in podiplomskega študija.

Spremembe za prvič vpisano generacijo študentov v posamezni letnik dodiplomskega in podiplomskega študija še ne veljajo (ostaja skupno največ 8 pristopov k posameznemu izpitu ter obvezno 6. in vsak naslednji izpit pred komisijo).

 

Tabelarični prikaz velja za vse stopnje in vrste študija. Kot je razvidno iz zgornjega prikaza, veljajo npr. v študijskem letu 2013/14 določila pravilnika za generacijo študentov, vpisanih v prvi in drugi letnik dodiplomskega in podiplomskega študija ter za študente, ki so v prejšnjem študijskem letu ponavljali prvi letnik ali so bili osebe brez statusa študenta, v letošnjem študijskem letu pa so vpisani v drugi letnik. Prav tako spremembe veljajo za študente, ki so v študijskem letu 2013/14 vpisani v drugi letnik po merilih za prehode in so se s tem priključili generaciji, prvič vpisanih v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija v študijskem letu 2012/13. Za študente, ki v študijskem letu 2013/14 ponavljajo 2. letnik, bodo spremembe začele veljati takrat, ko bodo napredovali v višji letnik. Za študente, vpisane v višje letnike, spremembe še ne veljajo, ne glede na to, ali so študenti v višji letnik napredovali redno ali ne. Za te študente veljajo stara določila, ki so veljala ob vpisu (pred študijskim letom 2012/13), vendar le do takrat, ko oz. če jih bo pri vpisu v višji letnik dohitela generacija študentov, prvič vpisanih v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija v študijskem letu 2012/13.

 

Za študente, za katere bodo zaradi ponavljanja ali prekinitve študija spremembe začele veljati v višjih letnikih študija in bodo imeli takrat neopravljene obveznosti nižjih letnikov, za te obveznosti nižjih letnikov do zaključka njihovega študija velja, da bodo lahko pri le-teh še naprej opravljali izpit pri posamezni učni enoti skladno s starimi določili, tj. skupno največ osem krat in obvezno šesto in nadaljnja opravljanja izpita pred izpitno komisijo, kot je to veljalo pred spremembo pravilnika.​​
Ali je potrebno v primeru, ko profesor ugotovi napako pri vpisovanju ocen, postopati po 33. členu Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM?

V kolikor se profesor ob izpolnjevanju zapisnika zmoti in že ob oddaji zapisnika o izpitu opozori na napačno oceno, za popravek ocene ni potreben pisni nalog dekana in postopanje po 8. odst. 33. člena omenjenega pravilnika. V kolikor bi šlo za ugotovitev napake na podlagi kontrole evidenc, je potrebno ravnati skladno z 8. odst. 33. člena pravilnika, v konkretnem primeru pa je dovolj, da pristojna uradna oseba naredi uradni zaznamek na zapisnik in popravi oceno. O tem pa seveda lahko odloča tudi dekan članice.

 ​​

expand 
Ali lahko študent menja izbrani izbirni predmet?

V primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, presežene kvote razpisanih mest pri posameznem predmetu, neustrezno predznanje), lahko študent s soglasjem prodekana ali od njega pooblaščene osebe članice najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta menja izbirni predmet, v nasprotnem primeru pa ne.​

expand 
Kolikšen je obseg prekrivanja vsebin, da delo ni avtorsko?

Potrebnega obsega individualnosti v zaključnem delu načeloma ni mogoče kvantitativno določiti, zato naj mentor študenta spodbuja k temu, da je obseg individualnosti besedila primeren glede na temo in vsebino naloge. Mentor je tisti, ki mora presoditi, kolikšen delež individualnega besedila glede na celotno besedilo naloge je potreben in primeren. Obsega individualnega deleža v celotnem besedilu načeloma NI mogoče določiti na splošno.​

Katere so oblike plagiatorstva pri zaključnem delu (različne oblike nepravilnega citiranja ali necitiranja)?

  • ​Študent tuje avtorsko delo v celoti ali del tujega avtorskega dela podpiše s svojim imenom in ga odda kot lastni, izvirni izdelek
  • Študent nepravilno citira tuje avtorsko delo, tako da iz besedila ni jasno razvidno ali gre za citat, ali pa so to študentove lastne, izvirne misli
  • Študent uporabi tuje avtorsko delo ali del tujega avtorskega dela in ga malo spremeni ter ne navede vira, tako da se ustvari vtis, kot da so to študentove lastne, izvirne misli
  • Študent avtorsko delo v tujem jeziku prevede in vključi v lastno besedilo, brez navedbe - citiranja  (pravega) avtorja.

 ​

expand 
Ali se doktorandi študijskih programov 3. stopnje lahko habilitirajo v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih sodelavcev in visokošolskih sodelavcev?

Skladno s 15. členom prehodnih in končnih odločb Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06) ter Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Ur. l. RS, št. 46/2006) raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po doktorskih študijskih programih 3. stopnje iz 33. člena ZVIS.

Glede na to, da 55. člen Zakona o visokem šolstvu pravi, da se v naziv docent, izredni in redni profesor lahko volijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, tj. da imajo doktorat znanosti in preverjene pedagoške sposobnosti, ustrezajo merilom za izvolitev tudi vsi doktorandi, ki so oz. bodo končali študij po študijskih programih 3. stopnje.​

Ali študentskih izkaznic, izdanih po 1. 8. 2013, ni potrebno več preklicati v Uradnem listu RS?

Iz 13. člena Pravilnika o akademski izkaznici, št. A 1/2013 NP (sprejetem na Senatu UM dne 22.10.2013) izhaja dolžnost študenta, da nemudoma obvestiti referat za študentske zadeve članice, v kolikor izgubi študentsko (akademsko) izkaznico, le-te pa mu ni potrebno več preklicevati v Uradnem listu RS (velja za študentske izkaznice, izdane po 1. 8. 2013).

 

Univerza v Mariboru na podlagi 17. člena vodi in vzdržuje evidenco akademskih izkaznic (med drugim tudi podatek o izgubljeni izkaznici).

 ​​

expand 
Kako lahko zaključijo študij študentje, ki zaradi uvedbe bolonjskih študijskih programov ne morejo ponavljati študijskih programov, v katere so vpisani?

Študentje, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja bolonjskih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po študijskih programih, v katere so se vpisali, nadaljujejo in končajo študij po novih študijskih programih, pri čemer se jim priznajo obveznosti preteklega študijskega programa in določijo obveznosti, ki jih morajo opraviti, da lahko diplomirajo po novem študijskem programu.​

Navodila o izvedbi starih doktorskih študijskih programov

Navodila o izvedbi starih doktorskih študijskih programov

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63-04; ZVIS-D) v prvem odstavku 48. člena prehodnih določb določa, da je od študijskega leta 2009/10 mogoč vpis samo v nove študijske programe (akreditirane po 11. 6. 2004). Isti zakon v drugem odstavku 48. člena določa, da se lahko študentje, ki so se vpisali v študijske programe pred uvedbo novih študijskih programov, izobražujejo in končajo izobraževanje pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16.

Pri izvedbi in zaključevanju starih doktorskih študijskih programov članice upoštevajo naslednja navodila:

Vpis kandidatov

Vsi študenti doktorskih študijskih programov morajo biti vpisani v ustrezen letnik doktorskega študija (če prijavljajo zgolj doktorsko temo po opravljenem magisteriju gre za vpis po merilih za prehode).

V študijskem letu 2010/2011 je bil zadnji vpis v 3. letnik starih doktorskih programov, kar pomeni, da vpisi po merilih za prehode na direktni doktorski študij niso več mogoči.

Kandidati, ki so bili vpisani v stare podiplomske študijske programe in želijo študij nadaljevati in zaključiti na doktorskem študiju, se lahko prijavijo na razpis za vpis v študijske programe 3. stopnje. Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oz. specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program, se vpisujejo po merilih za prehode in se jim v doktorskih študijskih programih tretje stopnje v skladu s 16. členom prehodnih določb ZVIS priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk (natančneje je določeno s študijskim programom). Za vpis v 1. letnik doktorskih študijskih programov tretje stopnje kandidirajo tudi študenti, ki imajo v okviru starih podiplomskih študijskih programov odobren neposredni prehod na doktorski študij in ne bodo izpolnili pogojev za vpis v 4. letnik. Tem študentom fakultete priznajo posamezne obveznosti, ki so jih opravili na starih podiplomskih študijskih programih, vendar ne v večjem obsegu kot diplomantom študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti.

Plačilo šolnine

Fakultete vpisanim študentom zaračunavajo šolnino skladno z veljavnimi ceniki za posamezni letnik študija, razen v primeru kandidatov, ki so del šolnine plačali ob prijavi doktorske teme in morajo pred zagovorom plačati manjkajoče obroke. Fakultete študentom izstavijo ustrezne račune za plačilo šolnine.

Rok za prijavo doktorske teme

Rok za potrditev doktorske teme za kandidate, ki zaključujejo študij po starih doktorskih študijskih programih, je 30. 9. 2012. Do tega datuma mora biti zaključen postopek potrditve na Univerzi v Mariboru, fakultete pa določijo svoje roke, do katerih morajo kandidati pri njih vložiti vloge za prijavo teme doktorske disertacije. Fakultete o tem obvestijo svoje kandidate.

Izjema

Izjema glede roka za vpis v zadnji letnik in prijavo teme doktorske disertacije so kandidati, ki jim je bilo med študijem odobreno podaljšanje statusa študenta zaradi materinstva ali daljše bolezni. Ti kandidati lahko prijavijo temo do 30. 9. 2013, vendar morajo študij prav tako zaključiti do 30. 9. 2016.

 

Tabela: Zaključevanje aktivnosti po študijskih letih za stare doktorske študijske programe

 

Štud. leto

2010/2011

2011/2012

2012/2013

2013/2014

2014/2014

2015/2016

 

Vpis zadnje generacije

3. letnik

4. letnik

-

-

-

-

 

Potrditev dr. tem

[1]

-

-

-

-

Zagovor doktorata

 


[1] Rok za vložitev prijave za svoje kandidate določi vsaka fakulteta zase.​

expand 
Ali morajo ponavljavci izpolniti vse obveznosti preteklega letnika za napredovanje v višji letnik?

Za ponavljavce veljajo enaki pogoji za napredovanje kot za študente, ki niso ponavljali. Le-ti so določeni za vsak študijski program posebej.

 ​
Kako dolgo se še lahko izvajajo stari študijski programi?

Študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004, so se lahko zadnjič razpisali v študijskem letu 2008/2009, po tem letu morajo članice skladno z 48. členom prehodnih in končnih določb Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/2006) razpisati bolonjske študijske programe. Študenti, vpisani v študijske programe pred uvedbo novih, lahko študij zaključijo pod pogoji, ki so veljali za stare študijske programe najkasneje do izteka študijskega leta 2015/2016. Rok velja za vse stare študijske programe, ne glede na vrsto in zadnjo izvedbo.​

Kako lahko študij zaključijo kandidati, ki so bili vpisani v javno veljavni študijski program, ki se ne razpisuje več?

Študentje se prijavijo v druge razpisane javno veljavne študijske programe in zaprosijo za priznavanje že opravljenih obveznosti. Študentom se določijo obveznosti, ki jih morajo opraviti, da lahko diplomirajo po novem študijskem programu.​

Ali lahko absolvenstko leto koristim tudi po preteku 12 mesecev od zaključka zadnjega semestra?

V skladu z drugo alinejo prvega odstavka 70. člena Zakona o visokem šolstvu status študenta preneha, če študent ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra. To obdobje, t.i. absolventski staž, je torej pravica študenta, ki jo ta koristi tako, da se vpiše v to dodatno leto (absolventa). Če se študent ne vpiše v absolvenstko leto, ne more koristiti pravic študenta, prav tako pa se v absolventsko leto ne more vpisati kasneje. Pravice namreč ni mogoče prenašati oz. je koristiti z zamikom. ​

Katere obveznosti študijskega programa mora opraviti študent, ki ponavlja letnik ali pavzira, ko napreduje v višji letnik, med tem časom pa je prišlo do spremembe študijskega programa?

Študentom, ki ponavljajo letnik oz. pavzirajo se skladno s spremenjenim študijskim programom določijo obveznosti, ki veljajo za generacijo študentov, h kateri se je po tem, ko je napredoval v višji letnik, priključil.​

Ali se lahko študent po merilih za prehode vpiše na redni študij drugega študijskega programa, če je enkrat že ponavljal določeni študijski program?

Študent, ki je sicer že ponavljal 1. letnik rednega študija, se lahko po merilih za prehode vpiše v 2. (višji) letnik drugega študijskega programa.​​

expand 
Ali država financira študijske programe 3. stopnje?

Država študija na študijskih programih 3. stopnje ne financira. Študenti 3. stopnje pa imajo možnost, da se prijavijo na razpis »Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov«.​

expand 
Ali je potrebno vpisati tudi doktorske študente, ki prijavljajo temo doktorske disertacije po opravljenem magisteriju?

Študent je skladno s Statutom Univerze v Mariboru oseba, ki je vpisana na univerzo in svoj študentski status izkazuje s študentsko izkaznico. Študent po uspešno končanem izobraževanju po študijskih programih za pridobitev izobrazbe dobi diplomo in strokovni oz. znanstveni naslov, ki ga skladno z zakonom določa študijski program.
 
Na podlagi sklepa Senata Univerze v Mariboru, ki je bil sprejet na 18. redni seji 19. 4. 2005: »Strokovne službe se zadolži, da pripravijo sistem vpisa v AIPS tudi kandidatom, ki pripravljajo doktorsko temo v dogovoru z mentorjem« morajo vse članice take kandidate vpisati v evidenco AIPS skladno s predpisanimi roki, ali najkasneje do potrditve teme doktorske disertacije.
 
Kandidat, ki prijavlja temo doktorske disertacije in ni na seznamu vpisanih študentov, ne more kandidirati na razpisu za pridobitev sredstev iz inovativne sheme za sofinanciranje študijskih programov 3. stopnje.

Ali lahko študentje diferencialne izpite, ki so pogoj za vpis, opravljajo med študijem na študijskem programu 2. stopnje?

Skladno z Zakonom o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 32/2012-UPB7 ter dopolnitve 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D, 109/2012), akreditiranim študijskim programom ter razpisnim besedilom za vpis v podiplomske študijske programe morajo kandidati, ki se v študijske programe 2. stopnje vpisujejo z drugih strokovnih področij, pred vpisom v študijski opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, in so določene z akreditiranim študijskim programom.

 

Obveznosti, ki jih študentje opravijo, so pogoj za vpis in niso del študijskega programa, na katerega se vpisujejo. Brez teh obveznosti kandidati ne izpolnjujejo pogojev za vpis.

 ​

Sem absolvent študijskega programa na 2. stopnji na drugi univerzi. Ali je mogoče, da se v času absolventskega leta prepišem na drug študijski program 2. stopnje UM in na tem študijskem programu napišem magistrsko nalogo?

 Prepis na študijski program Univerze v Mariboru je mogoč, če še niste izkoristili možnosti ponavljanja ali prepisa na drug študijski program in če se boste izpisali iz študijskega programa, na katerega ste trenutno vpisani. Vpis je mogoč s prijavo preko informacijskega sistema eVŠ, in sicer v 1. letnik, nato pa vam na fakulteti s postopkom priznavanja priznajo tiste obveznosti, ki so z vidika študijskih izidov in kompetenc enake na obeh študijskih programih. Le na ta način lahko tudi formalno pripravljate in zagovarjate magistrsko nalogo na UM, ki vam bo na koncu tudi podelila strokovni naslov in diplomo o magisteriju.​​

Ali lahko tuje študente, ki so se prijavili na podiplomski študij in še nimajo urejene nostrifikacije, skladno s 47. členom Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa tudi letos izjemoma vpišemo do 30. oktobra?

Tujim kandidatom, za katere postopek priznavanja v tujini pridobljenega izobraževanja ni bil zaključen do roka, določenega z razpisom za vpis, lahko pristojna komisija na prošnjo kandidata skladno z Merili za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov skladno s 85., 121. ter 212. členom Statuta UM na prošnjo študenta odobri vpis po roku, vendar najkasneje do 30. 10.​​

Ali je potrebno študij na drugi stopnji plačati tudi v primeru, če sem dodiplomski študij (ki je enakovreden izobrazbi na drugi bolonjski stopnji) plačal s šolnino?

Ne glede na to, ali ste na predhodnem študiju plačali šolnino ali ne, ministrstvo kandidatom z že pridobljeno izobrazbo druge stopnje ob vpisu na študijske programe druge stopnje ne financira šolnine. Določilo velja za vse diplomante starih študijskih programov (UN, VS+specializacija).​​

Zanima me, če eVŠ upošteva želje na enak način kot na dodiplomskem študiju (možnost treh želja)?

Informacijski sistem ne upošteva treh želja, ker prijavno-vpisni postopek na podiplomskem študiju ni identičen dodiplomskemu. Kandidati se lahko prijavijo na več podiplomskih študijskih programov, na katerih so lahko tudi sprejeti, vendar se lahko vpišejo samo na en študijski program.​​

Merila za prehode med študijskimi programi

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu.

 

Prehodi so možni med študijskimi programi, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz trenutnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se

lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Kandidati lahko v isti letnik prehajajo samo v primeru, kadar ne gre za prvi letnik. V takem primeru se namreč šteje, da je kandidat menjal študijski program.

 

V skladu z merili višješolskega ali visokošolskega zavoda za prehode in priznavanje opravljenih študijskih obveznosti se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

 

Skladno z interpretacijo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu se po merilih za prehode lahko na študijske programe vpisujejo le študenti, ne pa tudi diplomanti, razen v primeru kandidatov, ki so zaključili študijske programe za pridobitev magisterija znanosti, sprejete pred 11. 6. 2004. Ti se skladno s 16. členom ZVIS – E na študijske programe tretje stopnje vpisujejo po merilih za prehode.

 

Diplomanti študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki so se do sedaj vpisovali na vpisna mesta po merilih za prehode, se s študijskim letom 2014/15 prijavljajo na vpisna mesta za vpis v prvi letnik kot vsi ostali kandidati, ne glede na to, da se s priznavanjem obveznosti lahko ustrezno vpišejo v višji letnik, skladno z akreditiranimi vpisnimi pogoji.  ​​

Ali se lahko iz rednega v redni študij prepišem med študijskim letom?

Sprememba načina študija se lahko izvede le ob pričetku študijskega leta, in sicer na prošnjo kandidata, ki jo obravnava pristojni organ članice.​​

 Splošno

expand 
Kako pripraviti vlogo za akreditacijo ter vlogo za ponovno akreditacijo študijskega programa?

Vloga za akreditacijo novega oz. vloga za ponovno akreditacijo študijskega programa se pripravi v skladu z navodili iz Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, in sicer ob upoštevanju Meril za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev, Meril za prehode med študijskimi programi, Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS.

Skladno z istimi merili se pripravi tudi vloga za akreditacijo novega visokošolskega zavoda ali dislocirane enote.

expand 
Ali ima študent pravico do ponavljanja letnika študija ali do spremembe študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu tako na prvi kot tudi na drugi stopnji študija?

​Študent ima pravico do ponavljanja letnika študija ali do spremembe študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu tako na prvi kot tudi na drugi stopnji študija.

Katere so bistvene spremembe glede statusa študenta, ki jih je uvedel Zakon za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012 in vse nadaljnje spremembe in dopolnitve)?

​Zakon za uravnoteženje javnih financ spreminja 70. člen Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 109/12, 85/14), ki določa prenehanje statusa študenta.

Spremembe in dopolnitve 70. člena Zakona o visokem šolstvu stopijo v veljavo s študijskim letom 2012/2013.Upoštevajoč Zakon za uravnoteženje javnih financ status študenta v skladu s 70. členom Zakona o visokem šolstvu preneha, če študent:

  • diplomira,
  •  
  • ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  •  
  • se izpiše,
  •  
  • se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  •  
  • je bil izključen,
  •  
  • dokonča podiplomski študij,
  •  
  • ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  •  
  • ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  •  
  • ne dokonča podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.
 
Še posebej pomembno določilo je, da ne glede na drugo in sedmo alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer. V tem primeru študent ne more koristiti statusa absolventa. Ker so se začele spremembe in dopolnitve 70. člena Zakona o visokem šolstvu uporabljati s študijskim letom 2012/2013, se to določilo ne uporablja za študente, ki so možnost ponavljanja letnika študija ali spremembe študijskega programa ali smeri izkoristili do izteka študijskega leta 2011/2012.

 

expand 
Ali se od študentov, ki želijo zamenjati študijski program, ob vpisu lahko zahteva izpisnica iz starega študijskega programa?

​Od kandidatov, ki so že študenti na določenem študijskem programu, se ob vpisu v prvi letnik novega študijskega programa na isti stopnji zahteva izpisnica, in sicer na osnovi 66. člena Zakona o visokem šolstvu. Navedeno se upošteva tako ob menjavi študijskega programa iz rednega na izredni način študij, kot tudi iz izrednega na redni način študija, in sicer za javne in koncesionirane samostojne visokošolske zavode.

Ali je študij na študijskih programih druge stopnje plačljiv?

​V skladu z 2. členom Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Ur. l. RS, št. 7/11, 64/12, 12/13) država nameni sredstva za drugo stopnjo rednega študija, pri čemer pa so iz tega financiranja izvzeti študenti druge stopnje z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.

Navedeno pomeni, da študenti druge stopnje z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji, plačajo šolnino. Tudi tisti študenti druge stopnje, ki so diplomirali na starih univerzitetnih študijskih programih (sprejetih pred 11.06.2004) in se lahko na osnovi priznanih obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk vpišejo v drugi letnik druge stopnje študija, morajo plačati šolnino. Slednje izhaja iz določil prehodnih in končnih določb Zakona o visokem šolstvu, na osnovi katerih se tem diplomantom prizna izobrazba, ki ustreza drugi stopnji študija.

 Tujci

expand 
Katera dokazila moram kot tuji državljan (nedržavljani EU in Slovenci brez slovenskega državljanstva) priložiti ob prijavi za vpis?

​Ob prijavi za vpis je potrebno priložiti naslednja dokazila:

  • overjena kopija listine, iz katere je razvidno državljanstvo (rojstni list ali potrdilo o državljanstvu ali potni list ali osebna izkaznica);

  • sodno overjen prevod (stalni sodni tolmač za slovenski jezik) listine, iz katere je razvidno državljanstvo (rojstni list ali potrdilo o državljanstvu ali potni list ali osebna izkaznica);

  • overjene kopije srednješolskih spričeval (zaključno spričevalo ter spričevali zadnjih dveh letnikov končane srednje šole, kjer je zapisan splošni učni uspeh posameznega letnika);

  • sodno overjeni prevodi (stalni sodni tolmač za slovenski jezik) zaključnega spričevala ter spričeval zadnjih dveh letnikov končane srednje šole;

  • odločba o priznavanju izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja ali odločba o nostrifikaciji spričeval, pridobljenih v tujini, če je postopek nostrifikacije spričeval že opravljen; 

  • potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika (samo za visokošolske zavode, ki to zahtevajo).

Ali moram kot tuji državljan (nedržavljani EU in Slovenci brez slovenskega državljanstva) opravit izpit iz slovenskega jezika pred vpisom v 1. letnik dodiplomskega študija Univerze v Mariboru?

​Visokošolski zavodi univerze določijo raven zahtevanega znanja slovenskega jezika in termin, do katerega mora študent opraviti izpit iz slovenskega jezika.

Visokošolski zavodi Univerze v Mariboru, ki zahtevajo potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika pred vpisom v 1. letnik dodiplomskega študija so:

  • Pedagoška fakulteta, razen za program Glasbena pedagogika (srednja raven),

  • Filozofska fakulteta (srednja raven)

  • Medicinska fakulteta (vsi kandidati morajo imeti raven znanja slovenskega jezika na nivoju C2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR). Kot izpolnjevanje tega vpisnega pogoja se upošteva opravljen predmet Slovenskega jezika na maturi ali v zadnjem letniku srednje šole, ko se je predmet predaval, potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na nivoju C2 oziroma druga enakovredna listina).

Visokošolski zavodi Univerze v Mariboru, ki zahtevajo potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika najkasneje pred vpisom v 2. letnik dodiplomskega študija so:

  • Fakulteta za strojništvo (osnova raven),

  • Pravna fakulteta (osnovna raven),

  • Pedagoška fakulteta (program Glasbena pedagogika) (srednja raven),

  • Fakulteta za zdravstvene vede (osnovna raven),

  • Fakulteta za varnostne vede (srednja raven).

Visokošolski zavodi Univerze v Mariboru, ki za vpis v svoje dodiplomske študijske programe ne zahtevajo potrdila o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika so:

  • Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,

  • Fakulteta za gradbeništvo,

  • Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo,

  • Fakulteta za logistiko,

  • Fakulteta za energetiko,

  • Fakulteta za naravoslovje in matematiko,

  • Ekonomsko-poslovna fakulteta,

  • Fakulteta za organizacijske vede,

  • Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede,

  • Fakulteta za turizem.

Kandidatom, ki so končali osnovno in/ali srednjo šolo v Republiki Sloveniji ali dvojezično srednjo šolo v tujini ali so že pridobili diplomo na dodiplomskem študijskem programu v Republiki Sloveniji, ni potrebno opravljati izpita iz slovenščine.

Kdaj bodo znani rezultati izbirnega postopka 1. prijavnega roka za tuje državljane (nedržavljani EU in Slovenci brez slovenskega državljanstva)?

​Vsem kandidatom z veljavno prijavo bo izdan pisni Sklep o rezultatu izbirnega postopka najkasneje do 10. 9. 2015 in poslan na sporočeni naslov za obveščanje.

 

Kaj storiti, če se vpisa sam osebno ne morem udeležiti?

​Namesto vas lahko vpis opravi tretja oseba, ki ste jo pooblastili s pisnim pooblastilom.

 

Ali imajo tuji državljani (nedržavljani EU in Slovenci brez slovenskega državljanstva) možnost bivanja v študentskih domovih?

​Glede možnosti bivanja v študentskih domovih je potrebno kontaktirati Študentske domove (kontakt: Študentski domovi Maribor, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor, tel.: 02 228 42 00,

faks: 02 228 42 33, E – pošta: umsd@um.si, www.studentskidomovi.um.si . Obstaja pa tudi možnost bivanja v privatnih namestitvah: http://www.um.si/en/international/erasmus/Pages/Private-accommodation.aspx .

 Ministrstvo

    Urednik strani: mag. Dejan Senekovič, mag. Mateja Krnc
     Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor | +386 2 23 55 280 | rektorat@um.si | Davčna številka: SI 71674705 | Prijava