 Akreditacija inštitucij, študijskih programov, dislociranih enot in sprememb | Ali je razmerje med kontaktnimi urami in urami samostojnega dela študenta kakorkoli določeno? Delež kontaktnih ur in samostojnega dela študenta ni predpisan z zakonodajo oz. ni posebej določen v merilih ali kakšnem drugem aktu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport oz. Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu. Razmerje med kontaktnimi urami in samostojnim delom študenta je odvisno od posamezne učne enote (in ga določi nosilec posamezne enote), saj pri določenih enotah študentje potrebujejo več dela s profesorjem, pri drugih enotah je pomembneje, da študentje delajo več samostojno. Praksa oz. izvedba učne enote potrjuje, ali je razmerje med kontaktnimi urami in samostojnim delom določeno pravilno in se skladno s 5. členom Meril za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS preverja vsako leto do diplomiranja prve vpisane generacije (za nove študijske programe), nato pa vsaki dve leti.
Senat Univerze v Mariboru je zaradi varčevalnih razlogov sprejel priporočilo, da se predmetniki študijskih programov oblikujejo tako, da število kontaktnih ur ne presega povprečno 750 ur na letnik za dodiplomske in 600 ur za podiplomske študijske programe oz. manj, v kolikor gre za študijske programe z nizkim številom vpisanih študentov. Izjema so tudi študijski programi, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU, če direktiva zanje določa drugače. | Kako pripraviti vlogo za akreditacijo ter vlogo za ponovno akreditacijo študijskega programa? Vloga za akreditacijo novega oz. vloga za ponovno akreditacijo študijskega programa se pripravi v skladu z navodili iz Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, in sicer ob upoštevanju Meril za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev, Meril za prehode med študijskimi programi, Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS. Skladno z istimi merili se pripravi tudi vloga za akreditacijo novega visokošolskega zavoda ali dislocirane enote. | | Status študenta | Ali se lahko kandidat, ki je zaposlen, prijavi in vpiše na redni študij? Kandidat, ki je zaposlen, se lahko prijavi in vpiše na redni študij, če izpolnjuje vse predpisane pogoje za vpis. Kandidat z vpisom pridobi status študenta, vendar pa ne more uveljavljati pravice do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti in pravic v skladu s posebnimi predpisi. | Ali ima študent pravico do ponavljanja letnika študija ali do spremembe študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu tako na prvi kot tudi na drugi stopnji študija? Študent ima pravico do ponavljanja letnika študija ali do spremembe študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu tako na prvi kot tudi na drugi stopnji študija.
| Ali lahko študent istočasno študira na študijskem programu 1. in 2. oziroma 3. stopnje študija? Študent lahko istočasno študira na študijskem programu 1. in 2. oziroma 3. stopnje študija, pri čemer pa se le-to ne obravnava kot vzporedni študij.
| Katere so bistvene spremembe glede statusa študenta, ki jih je uvedel Zakon za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012 in vse nadaljnje spremembe in dopolnitve)? Zakon za uravnoteženje javnih financ spreminja 70. člen Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 109/12, 85/14), ki določa prenehanje statusa študenta.
Spremembe in dopolnitve 70. člena Zakona o visokem šolstvu stopijo v veljavo s študijskim letom 2012/2013.Upoštevajoč Zakon za uravnoteženje javnih financ status študenta v skladu s 70. členom Zakona o visokem šolstvu preneha, če študent:
- diplomira,
- ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
- se izpiše,
- se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
- je bil izključen,
- dokonča podiplomski študij,
- ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
- ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
- ne dokonča podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.
Še posebej pomembno določilo je, da ne glede na drugo in sedmo alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer. V tem primeru študent ne more koristiti statusa absolventa. Ker so se začele spremembe in dopolnitve 70. člena Zakona o visokem šolstvu uporabljati s študijskim letom 2012/2013, se to določilo ne uporablja za študente, ki so možnost ponavljanja letnika študija ali spremembe študijskega programa ali smeri izkoristili do izteka študijskega leta 2011/2012. | | Študij | Kaj razumemo pod pojmom »čas študija«? Čas študija je obdobje od 1. oktobra študijskega leta, ko se je študent prvič vpisal v študijski program posamezne stopnje, do dneva, ko je po prvem programu te stopnje tudi diplomiral.
| Ali se od študentov, ki želijo zamenjati študijski program, ob vpisu lahko zahteva izpisnica iz starega študijskega programa? Od kandidatov, ki so že študenti na določenem študijskem programu, se ob vpisu v prvi letnik novega študijskega programa na isti stopnji zahteva izpisnica, in sicer na osnovi 66. člena Zakona o visokem šolstvu. Navedeno se upošteva tako ob menjavi študijskega programa iz rednega na izredni način študij, kot tudi iz izrednega na redni način študija, in sicer za javne in koncesionirane samostojne visokošolske zavode.
| Ali lahko študent dokonča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom? V skladu s 66. členom Zakona o visokem šolstvu lahko študenti napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
Tudi 112. člen Statuta Univerze v Mariboru določa, da se študentom, ki dosegajo nadpovprečne uspehe, omogoči, da končajo izobraževanje v krajšem času, kot je določeno s študijskim programom.
V tem primeru govorimo o hitrejšem napredovanju, pogoji za hitrejše napredovanje pa so, da je študent nadpovprečno opravljal vse svoje študijske obveznosti in izpite iz predmetov nižjih letnikov in bil ocenjen s povprečno oceno najmanj osem. Hitrejše napredovanje se študentu omogoči tako, da lahko le-ta opravlja izpite iz določenih predmetov še pred zaključkom predavanj ali da z opravljanjem izpitov in drugih oblik preverjanja znanja pri posameznih predmetih v enem letniku izpolni obveznosti iz vsebin enega ali več predmetov dveh ali več letnikov.
| Ali je študij na študijskih programih druge stopnje plačljiv? V skladu z 2. členom Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Ur. l. RS, št. 7/11, 64/12, 12/13) država nameni sredstva za drugo stopnjo rednega študija, pri čemer pa so iz tega financiranja izvzeti študenti druge stopnje z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.
Navedeno pomeni, da študenti druge stopnje z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji, plačajo šolnino. Tudi tisti študenti druge stopnje, ki so diplomirali na starih univerzitetnih študijskih programih (sprejetih pred 11.06.2004) in se lahko na osnovi priznanih obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk vpišejo v drugi letnik druge stopnje študija, morajo plačati šolnino. Slednje izhaja iz določil prehodnih in končnih določb Zakona o visokem šolstvu, na osnovi katerih se tem diplomantom prizna izobrazba, ki ustreza drugi stopnji študija.
|
|
|
