Finančni okvir 2007-2013 - arhiv

 

Strukturni skladi in evropska regionalna in kohezijska politika


Slovenija evropska sredstva usmerja predvsem v dejavnosti, ki bodo pospešile družbeno ekonomski razvoj in prispevale k zmanjšanju regionalnih razlik. Tako se izvajajo projekti na področju teritorialnega sodelovanja, spodbujanja trajnostnega razvoja, visoke stopnje zaposljivosti ter razvoja zaostalih evropskih regij, podeželja in mestnih okolij.
 
Črpanje sredstev strukturnih skladov se izvaja po principu deljene odgovornosti med Evropsko komisijo in organi držav članic. Tako je Slovenija za obdobje 2007-2013 pripravila dva operativna programa, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se uporablja finančni instrument ESRR za namene cilja 1 (»konvergenca«) evropske kohezijske politike. Poleg tega predstavlja ESRR finančni instrument cilja 3 (»evropsko teritorialno sodelovanje«).

Črpanje strukturnih skladov spremlja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki je organ upravljanja za strukturne sklade in kohezijski sklad.


Kohezijski sklad
 
Kohezijski sklad (KS) je strukturni instrument, ki od leta 1994 državam članicam pomaga zmanjševati ekonomska in socialna neskladja in stabilizirati gospodarstvo. Kohezijski sklad financira do 85 % upravičenih izdatkov večjih projektov s področja okoljske in prometne infrastrukture. Do sredstev Kohezijskega sklada so upravičene najmanj razvite države članice EU, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znaša manj kot 90 % povprečja EU.
Kohezijski sklad ni strukturni sklad. Strukturna sklada sta Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad.

 
Evropski socialni sklad
 
Evropski socialni sklad (ESS) je najstarejši med strukturnimi skladi, saj je bil ustanovljen z Rimsko pogodbo leta 1957. Ustanovljen je bil z namenom zmanjševanja razlik v bogastvu in življenjskih standardih v državah članicah EU in regij ter spodbujanja gospodarske in socialne kohezije. Poslanstvo ESS je investirati v človeški kapital, ustvarjanje delovnih mest, spodbujanje zaposlenosti in zaposljivosti ter krepitev inovativnosti. Več kot 10 odstotkov celotnega proračuna EU je skozi ESS namenjeno investicijam v najpomembnejši kapital EU – ljudi.

 
Evropski sklad za regionalni razvoj
 
Evropski sklad za regionalni razvoj je namenjen krepitvi ekonomske in socialne kohezije ter pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Skupnosti. ESRR tako prispeva k zmanjševanju vrzeli med stopnjami razvitosti različnih regij. Gre za regije z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s podeželskimi in mestnimi območji, nazadujoče industrijske regije, območja z geografskimi in naravnimi ovirami, kot so otoki, gorska območja, redko poseljena območja in mejne regije. Pri tem ESRR izvaja prednostne naloge Skupnosti, zlasti potrebo po krepitvi konkurenčnosti in inovativnosti, ustvarjanju in ohranjanju trajnih delovnih mest ter zagotavljanju trajnostnega razvoja.



EU programi

7. Okvirni program (FP7)

7.OP je kratica za Sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti. To je glavno orodje EU za financiranje raziskav v Evropi, program in poteka od leta 2007 do 2013 (7.OP) oz. od leta 2007 do 2011 (7.OP EURATOM).
 
7.OP je oblikovan tudi zato, da se sooči z zaposlitvenimi potrebami in konkurenčnostjo Evrope. 7.OP podpira raziskave na izbranih prednostnih področjih – cilj tega je ustvariti ali ohraniti svetovno vodilno vlogo EU znotraj teh sektorjev. 7.OP je sestavljen iz 4 glavnih sklopov dejavnosti, ki oblikujejo 4 posebne programe ter peti posebni program o jedrskih raziskavah:
  • Sodelovanje
  • Zamisli
  • Človeški viri
  • Zmogljivosti
  • Euratom
  • Skupno raziskovalno središče (JRC).


Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost (CIP)

Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost (CIP), ki je v prvi vrsti usmerjen v mala in srednje velika podjetja (MSP), podpira inovacijske dejavnosti (vključno z ekološkimi inovacijami), zagotavlja boljši dostop do finančnih sredstev, v regijah pa nudi podporne storitve za podjetja. Poleg tega spodbuja boljše sprejemanje in uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter pomaga pri razvoju informacijske družbe. Podpira pa tudi večjo uporabo obnovljivih virov energije in energetsko učinkovitost.
 
Program CIP poteka od leta 2007 do 2013, njegov celotni proračun pa znaša 3621 milijonov evrov.
Program CIP vsebuje tri operativne programe:
vsak izmed programov ima svoje posebne cilje, katerih namen je prispevati h konkurenčnosti podjetij in njihovi zmogljivosti na njihovih področjih, kot sta IKT ali trajnostna energija:
  • Program za podjetništvo in inovativnost (EIP)
  • Podporni program za politiko informacijskih in komunikacijskih tehnologij (ICT-PSP)
  • Program "Inteligentna energija - Evropa" (IEE)
 
 

Programi teritorialnega transnacionalnega sodelovanja

Programi transnacionalnega teritorialnega sodelovanja podpirajo aktivnosti sodelovanja, ki zagotavljajo dostop do znanj in celovitost pristopa k reševanju razvojnih problemov ter na ta način čim bolj trajnostno ter učinkovito rabo socialnih, gospodarskih in prostorskih razvojnih potencialov.

Slovenija je upravičena do sodelovanja v štirih programih transnacionalnega teritorialnega sodelovanja:
To omogoča slovenskim partnerjem raznolike možnosti sodelovanja v projektnih partnerstvih, katera bodo geografsko pokrivala izredno veliko območje Evrope.
 
 

Programi teritorialnega čezmejnega sodelovanja

Cilj 3 Evropskega teritorialnega sodelovanja na področju čezmejnega sodelovanja uvaja operativne programe, ki se izvajajo na notranjih in nekaterih zunanjih mejah Evropske unije. Slovenija tako lahko sodeluje v treh oprativnih programih čezmejnega sodelovanja:
 
Program Vseživljenjsko učenje (LLP)

Program Vseživljenjsko učenje je osrednji program EU na področju izobraževanja in usposabljanja. Ustanovljen je bil za obdobje 2007-2013 in je naslednik programov Socrates in Leonardo da Vinci (2000-2006). Namen programa je prispevati k razvoju družbe z vrhunskim znanjem, trajnostnim gospodarskim razvojem, več in bolj kakovostnimi delovnimi mesti in večjo socialno kohezijo ter zagotavljanje varstva okolja za prihodnje generacije. Podpira izmenjavo, sodelovanje in mobilnost med sistemi izobraževanja in usposabljanja v Evropi, tako da bodo postali svetovna referenca za kakovost.
Program Vseživljenjsko učenje je sestavljen iz štirih sektorskih programov oziroma podprogramov od katerih vsak pokriva posebno področje izobraževanja oziroma usposabljanja:
  • Comenius naslavlja potrebe povezane s poučevanjem in učenjem vseh udeležencev predšolskega in šolskega izobraževanja, do konca višje srednje izobrazbe ter podpira mednarodno sodelovanje organizacij, ki izvajajo to izobraževanje.
  • Erasmus naslavlja potrebe povezane s poučevanjem in učenjem vseh udeležencev formalnega visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja na terciarni ravni ne glede na trajanje izobraževanja ali stopnjo kvalifikacije, vključno z doktorskim študijem, ter mednarodno sodelovanje organizacij, ki izvajajo ali omogočajo to izobraževanje in usposabljanje.
  • Leonardo da Vinci naslavlja potrebe povezane s poučevanjem in učenjem vseh udeležencev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki ne vključuje terciarne ravni, ter mednarodno sodelovanje organizacij, ki izvajajo ali omogočajo to izobraževanje in usposabljanje.
  • Grundtvig naslavlja potrebe povezane s poučevanjem in učenjem udeležencev vseh oblik izobraževanja odraslih ter mednarodno sodelovanje organizacij, ki izvajajo ali omogočajo to izobraževanje.
 

 

Ostali programi

 

Urednik strani: Oddelek za raziskovalno in umetniško dejavnost
 Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor | +386 2 23 55 280 | rektorat@um.si | Davčna številka: SI 71674705 | Prijava