Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za fiziko

Testirali bomo kvaliteto sončnih očal: ali imajo vaša očala UV filter; ali je cena povezana s kakovostjo?

Merili bomo spektre različnih svetil: zakaj v številnih državah ponovno prodajajo žarnice z volframovo žarilno nitko (a jih sicer imenujejo grelna telesa, ki del energije oddajo tudi v vidnem spektru); če ne želimo spati v temi, zakaj si za nočno lučko ni pametno izbrati LED svetilke?

Merili bomo nizkofrekvenčno elektromagnetno onesnaženje: testirali bomo prenosne računalnike, monitorje, projektorje, vtičnice…

IR kamera (termografija): s pomočjo infra rdeče (IR) kamere si bomo pogledali, kako izgledajo obiskovalci v IR spektru. Na enak način si bomo pogledali tudi različne druge predmete.

Gobe in brazilski oreščki – le kaj nam lahko povedo o preteklosti? Ali je na gobah danes še možno zaznati posledice jedrske nesreče izpred 30 let? Jedrsko energijo se smatra kot enega izmed čistejših virov energij, saj zelo malo prispeva k učinku tople grede. Velik problem pa predstavljajo jedrski odpadki in pa nesreče, ki lahko imajo katastrofalne posledice za ljudi in okolje. Leta 1986 smo bili v naši bližini priča nesreči v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini, leta 2011 pa se je zgodila nesreča v Fukušimi na Japonskem, ki je sledila rušilnemu potresu in cunamiju. Pri obeh nesrečah so razglasili 7. stopnjo jedrske nevarnosti, vendar je imela prva nesreča zaradi manjše oddaljenosti veliko večji vpliv na naše okolje. Po nesreči v Černobilu se je znatno dvignila prisotnost radioaktivnih izotopov, kar je bilo še posebej evidentno v gobah. Ker je september tudi mesec gobarjenja, bomo na tokratni Noči raziskovalcev z merilno opremo zaznavali radioaktivne izotope v gobah ter njihovo vrsto in količino. Meritve bomo opravili za različne vrste gob in vrednosti primerjali s tistimi od sevanja zemlje. Kako pa je z brazilskimi oreščki? Obiskovalci bodo lahko sodelovali pri meritvah, ki bodo povsem nenevarne, saj pri njih ne bomo uporabljali nobenih zunanjih virov sevanja, hkrati pa jim bomo sodelavci Oddelka za fiziko odgovarjali na zastavljena vprašanja v povezavi s posledicami ionizirajočega sevanja ter dolgoživostjo, vrstami, prisotnostjo radioaktivnih izotopov v naravnem okolju...

Merjenje moči mišic pri navpičnem skoku: obiskovalci bodo lahko ugotovili, koliko moči proizvedejo njihove mišice nog med navpičnim skokom. Potrebno bo le skočiti pod senzorjem, ki bo povezan z računalnikom. Ostale izračune in razlago pa prepustite nam – rezultati so lahko presenetljivi.


http://www.fnm.uni-mb.si/; http://fizika.fnm.uni-mb.si/

Urednik strani:  
 Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor | +386 2 23 55 280 | rektorat@um.si | Davčna številka: SI 71674705 | Prijava