Uporaba analiznih metod za določevanje kovin

Trajanje projekta: 1.4.2014 - 30.9.2014

Partnersko podjetje, delovni mentor: Merel d.o.o., Matjaž Golič

Pedagoški mentor: doc. dr. Irena Petrinič, doc. dr. Julija Volmajer Valih

Namen projekta - »Uporaba analiznih metod za določevanje kovin« je vpeljati različne analizne metode za določanje kovin, ki  obsegajo tako klasične analizne metode kot npr. volumetrija in instumentalne analizne metode, kot so atomska emisijska spektrometrija (AES), atomska absorpcijska spektrometrija (AAS) in induktivno sklopljena plazma z optično emisijsko spektrometrijo (ICP/OES) ali masno spektrometrijo (MS) ter rentgenska spektrometrija (XRD). Metode bomo razvijali glede potrebe, ki so odvisne od koncentracije analitov v različnih vzorcih in od  matrice vzorcev. Za okoljske vzorce kot so odpadne vode, sedimenti, trdni odpadki in podobno bomo razvijali metode tudi glede na dovoljene meje, ki so  predpisane v okoljski zakonodaji. V sodelovanju s partnerskim podjetjem Merel d.o.o. bomo razvijali metode za določanje kovin v posameznih proizvodih, vhodnih surovinah ali polizdelkih. Rezultate analiznih metod bomo izvajali in ovrednotili v skladu z zahtevami kontrole in zagotavljanja kvalitete (Quality assessment and Quality control) QA/QC. Pri tem bomo upoštevali zahteve ISO standarda 17025. Glavni namen projekta je preizkušanje, razvoj in validacija različnih analiznih  metod za določevanje različnih analitov - kovin, predvsem induktivno sklopljene plazme z optično emisijsko spektroskopijo in masno spektrometrijo ICP/OES in ICP/MS , plamenske atomske spektrometrije in emisijske  spektrometrije FAAS, EAS in XRF, pa tudi klasičnih volumetrijskih metod.

V okviru projekta: »Uporaba analiznih metod za določevanje kovin«  so aktivnosti in raziskave potekale na UM FKKT  v sodelovanju s podjetjem Merel d.o.o. v več sklopih:

  • v prvem sklopu projekta smo razvijati analizne metode za določanje vsebnosti kovin v okoljskih  vzorcih kot so: odpadne vode, sedimenti in trdni odpadki z različnimi tehnikami, ki so primerne za določanje kovin v sledovih, saj morajo biti koncentracijska območja v vzorcih blizu meje zaznavnosti (LOD).
  • v drugem sklopu smo  za kvantitativno določevanje kovin v višjih koncentracijah uporabljali klasične metode, atomske emisijske ter absorpcijske metode in metode rentgenske fluorescence, ki jih bomo uporabljali predvsem za določevanje kovin v realnih vzorcih.

     
  • v tretjem sklopu smo po sintezi nanodelcev kovin, zlitin ter kovinskih oksidov s sodobnimi sinteznimi metodami izvedli karakterizacija z metodami XRD,  RTG, TEM, termične analize in že prej naštetih analiznih metod za določanje kovin.

 

Vse naštete in predstavljene metode bomo v skladu z »dobro laboratorijsko prakso« tudi validirali, tako da bomo določili linearnost, natančnost, ponovljivost, heteroscedastičnost, mejo zaznavnosti (LOD), mejo določljivosti (LOQ) itd.

​​​​

​​​​

​​