DEGRIP - Povezava procesov in informacijskih modelov gradbenih objektov

Trajanje projekta: 1.4.2014 - 30.9.2014

Partnersko podjetje, delovni mentor: SGP - POMGRAD GRADNJE d.o.o., Drago Kosednar

Pedagoški mentor: Andrej Tibaut, Zoran Pučko, Nenad Čuš Babić

Podjetja, ki so preživela gospodarsko krizo gradbene industrije, imajo nekatere skupne značilnosti. Te značilnosti se odražajo v zahtevah po učinkovitejšem poteku gradbenega projekta:

  • ​​zahteve po celovitejšem obvladovanju toka podatkov v gradbenih projektih z uvajanjem celostnega informacijskega modela zgradbe (BIM-a),
  • zahteve po učinkovitejšem upravljanju z znanjem v procesu življenskega cikla gradbenega objekta.

Zgornje zahteve smo v okviru projekta DEGRIP realizirali skozi tri projektne cilje, ki povezujejo procese in informacijske modele na primeru gradnje dveh infrastrukturnih gradbenih objektov, Podvoz Grlava in Podvoz Ljutomer (glej Prilogo 4). Gradnjo obeh objektov je izvajalo partnersko podjetje SGP Pomgrad-Gradnje d.o.o. iz Murske Sobote. S podjetjem smo sodelovali študenti in mentorji Fakultete za gradbeništvo in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko iz Univerze v Mariboru.​

Rezultati za Cilj1: Za gradbena projekta Podvoz Grlava in Podvoz Ljutomer iz obstoječe projektne dokumentacije izdelati 3D in 4D model

Podvoz Grlava

1.       Izdelan podroben terminski načrt gradnje (glej Prilogo 1a za Podvoz Grlava in Prilogo 1e za Podvoz Ljutomer), ki vsebuje kritično pot in za Podvoz Grlava 667 aktivnosti v obdobju od 21.2.2014 do 15.5.2015, za Podvoz Ljutomer pa 606 aktivnosti v obdobju od 19.2.2014 do 11.6.2015. Terminski načrt je bil izdelan s programom Microsoft Project V10. Med izdelavo terminskega načrta smo testirali tudi uporabo programa ProjectLibre V1.5.9.

2.       Izdelan digitalni 3D model objekta (glej Prilogo 1b za Podvoz Grlava in Prilogo 1f za Podvoz Ljutomer). Model je bil izdelan s programom Autodesk Civil 3D in Revit. Nivo natančnosti modela je bil usklajen s partnerskim podjetjem SGP Pomgrad –Gradnje d.o.o. in vsebuje vse bistvene konstrukcijske elemente:

  • Podvoz Grlava: prekladna konstrukcija, keson iz strani Grlava (temeljna plošča, stena desno, stena levo) za 8 taktov, črpališče, keson iz strani Krištanci (temeljna plošča, stena desno, stena levo) za 6 taktov, oprema objekta (ograja).
  • Podvoz Ljutomer: prekladna konstrukcija, keson (temeljna plošča, stena desno, stena levo, zidec) za 17 taktov, črpališče, oprema objekta (ograja).

3.       Izdelan digitalni 4D model (glej Prilogo 1c za Podvoz Grlava in Prilogo 1g za Podvoz Ljutomer) pri čemer smo uporabili izdelan terminski načrt iz 1. in 3D model iz 2. Model je bil izdelan s programom Autodesk Navisworks. Model služi spremljanju izvajanja gradbenih del na gradbišču s pomočjo računalnika.

4.       Izdelan povzetek tehničnega poročila, ki je usklajen s terminskim načrtom (glej Prilogo 1d za Podvoz Grlava in Prilogo 1h za Podvoz Ljutomer).

Rezultati za Cilj2: Modeliranje procesa gradbenega projekta in izdelava programske rešitve iz modela procesa

Pregled in analiza programskih orodij za izdelavo modelov procesov v BPMN notaciji ter opis Javanske rešiitve (glej Priloga 2a).

V poročilu "Modeliranje procesa gradbenega projekta" je opisana izdelava modela procesa iz terminskega načrta za sklop aktivnosti 1.Faza Smer Grlava/Gradbena lamela 4/takt6 in izdelava aplikacije za nadzor toka podatkov in komunikacije za aktivnosti v taktu 6 (Priloga 2b). Za modeliranje procesa in izdelavo aplikacije je bilo uporabljeno programsko okolje Bizagi. Aplikacija je namenjena kontroli procesa​

Rezultati za Cilj3: Izdelava semantičnega portala za učinkovitejše upravljanje gradbenega projekta

  1. Poročilo "Izdelava semantičnega projektnega portala DEGRIP" vsebuje opis poteka izdelave projektnega portala, ki temelji na odprtokodni spletni tehnologiji Semantic MediaWiki (glej Priloga 3a).
  2. Izdelan je bil semantični portal, ki je dostopen na spletu (glej Priloga 3b) in temelji na predhodno izdelanem modelu znanja (ontologiji). Semantični portal bodo vodilni delavci na gradbišču (vodja projekta, vodja gradbišča, pomočnica vodje gradbišča) uporabljali kot vir znanja o projektu.

Dosežene rezultate želimo uporabiti za nadaljnji razvoj, raziskave in aplikacijo programskih rešitev, ki v načrtovanje in izvajanje gradbenih aktivnosti vnašajo smiselno stopnjo avtomatizacije. Takšna avtomatizacija bo gradbenim podjetjem omogočila optimizacijo procesov ter posledično nadzor nad časom in stroški gradnje. S tem bo zmanjšan tudi vpliv nepredvidljivih dogodkov na gradbeni proces. ​


​​​​

​​​​

​​