Za uspeh evalvacijskega procesa je nujno potrebno, da
se le-ta ne zaključi z evalvacijskim poročilom. Presojanje kakovosti je
dinamičen proces, ki se odvija nepretrgano in ga je potrebno redno ponavljati,
pri naslednjih zunanjih pregledih pa upoštevati napredek, storjen od prejšnjega
pregleda. Pri nadaljnjem spremljanju kakovosti so ključnega pomena vse
aktivnosti, ki potekajo na visokošolski instituciji po zaključeni evalvaciji. V
skladu z institucionalno avtonomijo evalviranih fakultet se lahko le-te same
odločijo, ali bodo upoštevala priporočila evalvatorjev za odpravo ugotovljenih
pomanjkljivosti oziroma krepitev prednosti. Kljub temu pa je pričakovati, da bo
evalvirana fakulteta analizirala lastne izkušnje in rezultate evalvacije (tako
v smislu samoevalvacije kot tudi dela evalvacijske komisije) ter obravnavala
priporočila evalvatorjev, navedena v zaključnem poročilu.
Po zaključeni prvotni evalvaciji (zunanji ali
notranji) so ekspertne skupine Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze že
evalvirano fakulteto še naknadno evalvirale. Komisija je sestavila skupino treh
ocenjevalcev, ki je ovrednotila vpliv prvotne evalvacije na razvoj institucije,
izkušnje pridobljene po uvedbi ukrepov ter možnosti za nadaljnje izboljšave.
Opravljene notranje institucionalne evalvacije so bile
po splošni oceni vseh vpletenih zelo uspešne ter izvedene v smislu obojestranskega
zadovoljstva. Zaradi potrditve o pravilnosti usmeritve celotnega projekta ter
na podlagi primerov dobre prakse evalviranih fakultet je komisija izvedla še
nadgradnjo projekta: »follow up« (dodatne, nadaljnje) notranje institucionalne
evalvacije članic UM.
Komisija je izvedla »follow up« notranje institucionalne
evalvacije naslednjih članic UM:
- Fakulteta za zdravstveno nego (november 2012),
- Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (april 2013),
- Filozofska fakulteta (oktober 2013),
- Pravna fakulteta (april 2014),
- Fakulteta za strojništvo (oktober 2014),
- Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in
arhitekturo (maj 2015),
- Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (maj
2016),
- Fakulteta za organizacijske vede (oktober 2016) in
- Fakulteta za varnostne vede (april 2017).
Na podlagi izdelanega modela notranjih institucionalnih evalvacij na UM so na isti način potekali tudi vsi posamezni procesi »follow up« notranjih institucionalnih evalvacij:
- pričetek »follow up« notranjega evalvacijskega postopka
- evidentiranje kandidatov za člane notranjih evalvacijskih komisij,
- merila za ocenjevanje (nacionalna merila NAKVIS),
- imenovanje notranje evalvacijske komisije
- priprava notranje evalvacijske komisije na evalvacijski obisk
- priprava evalvirane članice UM na evalvacijski obisk
- evalvacijski obisk
- poročilo o notranji institucionalni evalvaciji
- zaključek notranjega evalvacijskega postopka
- povratne informacije o opravljeni »follow up« notranji institucionalni evalvaciji
Vendarle pa so se
»follow up« notranje institucionalne evalvacije razlikovale glede na že
izvedene notranje institucionalne evalvacije, in sicer:
- namesto petih članov so notranje
evalvacijske komisije sestavljali trije (predsednik, strokovni sodelavec komisije
- kontaktna oseba in študent),
- zaradi zaostrenega gospodarskega stanja so
bili znižani honorarji evalvatorjema (predsedniku in študentu) za 15 %.
Projekt »follow up« notranjih institucionalnih
evalvacij zaključi postopek spremljanja kakovosti in prispeva k bistveno boljši
pripravljenosti članic UM pred obveznim cikličnim zunanjim preverjanjem
kakovosti – zunanjimi evalvacijami v okviru akreditacijskih postopkov. Z
zanesljivostjo trdimo, da so članice UM, ki so doslej prestale notranjo ali
zunanjo institucionalno evalvacijo, bistveno bolje pripravljene na tovrstne
periodične institucionalne evalvacije, kar se zrcali predvsem z zavedanjem o
skrbi za kakovost, potrebi po vodenju kakovosti, bistveno izboljšanih
samoevalvacijskih poročilih ter kontinuiranem spremljanju kakovosti v
posameznih procesih.