Čeprav je zastavljanje vprašanj tekom pedagoškega procesa zaželeno, pa samo po sebi ne spodbuja zmeraj miselnih procesov na višji spoznavni ravni. Vprašanja, ki jih zastavljamo, so namreč lahko neustrezna, in sicer tako po svoji strukturi kot po načinu zastavitve. Namesto da bi z njimi učence dejansko aktivirali, jih lahko celo pasiviziramo in s tem dosežemo nasproten učinek od načrtovanega. Samorefleksija učiteljev in učiteljic pri spraševanju je zato ključnega pomena in prvi korak k izboljšanju kakovosti pedagoškega procesa. Dogodek, ki bo potekal v obliki praktične delavnice, bo tako podal nekaj osnovnih načel kakovostnega spraševanja, vezanih na pedagoško teorijo in tudi na hermenevtično filozofijo Hansa-Georga Gadamerja, v sklopu katere cilj spraševanja ni dobiti odgovor, pač pa sprožiti novo vprašanje.
